Petek, 28. 1. 2022, 18.30
2 leti, 9 mesecev
dr. Matjaž Turel o primeru Žana Koširja
Zdravnik olimpijske odprave v primeru Žana Koširja verjame v pozitiven razplet
Že sredi noči je udarila novica, da sta najboljši slovenski deskar Žan Košir, ki je v Pekingu želel dopolniti svoj olimpijski komplet medalj, in serviser Darko Centrih ob prihodu na prizorišče olimpijskih iger v Pekingu oddala pozitiven test na novi koronavirus, potem ko sta bila na seriji predhodnih negativna in sta 14 dni pred odhodom na igre uspešno izpolnjevala posebno covidno aplikacijo.
Ravno tovrstne okužbe bodo rdeča nit, ki bo reprezentančnim zdravnikom na prihajajočih igrah pod petimi krogi vzela največ časa. Čeprav je o virusu znano marsikaj, pa vendar ne vemo vsega, priznava tudi dr. Matjaž Turel, ki na igre potuje kot zdravnik slovenske olimpijske reprezentance. To bodo po Vancouvru leta 2010 njegove četrte olimpijske igre.
"Test je lahko že čez eno uro pozitiven"
"O virusu vemo veliko, ampak nas je že tolikokrat presenetil, da noben protokol – pa imamo res zelo natančno razdelane protokole – ne more zagotoviti stoodstotne tesnosti. To je nemogoče. Vemo namreč, da je test, ki je narejen v realnem času, lahko že čez eno uro pozitiven, če bi se denimo v tem času testirali še enkrat, kaj šele čez en dan ali dva," opozarja dr. Turel. Potniki na olimpijske igre se pred odhodom na igre zadnjič testirajo 72 ur pred odhodom.
Več o tem je v pogovoru za Sportal pojasnil Jernej Damjan, ki v Peking potuje kot strokovni vodja slovenske reprezentance.
Pogled ob prihodu na letališče v Peking.
Zgoden prihod Koširja v Peking je dobra stvar
Ali je na nek način pozitivno, da je Žan Košir na olimpijsko prizorišče pripotoval že 12 dni pred tekmo in osem dni pred odprtjem iger, kjer bi moral skupaj z Ilko Štuhec nositi slovensko zastavo? Če bi bil pozitiven tik pred odhodom, bi namreč moral ostati doma, tako pa so njegove možnosti za nastop na olimpijski preizkušnji še vedno velike.
"Da, po svoje res," odgovarja Turel in v zvezi s Koširjevim nastopom ostaja optimističen. "Skoraj bi si upal napovedati, da bo Žan lahko nastopal. Za zdaj nima nobenih simptomov in se dobro počuti. Kaj bo naredila izolacija, kar zadeva psiho, pa ne vem. Pri športniku to zagotovo igra vlogo, a glede na to, da je Žan izkušen tekmovalec, pri njem te težave ne vidim."
Drugo vprašanje pa je, kaj bo, tudi če virus telesa ne bo prizadel, za najboljšega slovenskega deskarja, dobitnika treh olimpijskih medalj, pomenilo mirovanje. A mirovanje ni nujno slaba stvar, poudarja Turel.
"Imam kar nekaj izkušenj iz obdobij gripe, ko včasih ni bilo slabo, če si je športnik zaradi okužbe moral malo odpočiti in je potem po dobri rekonvalescenci, kar pomeni, da je počival in telesu dovolil, da se regenerira s počitkom, po takem odmoru tudi zelo dobro tekmoval."
Kakšne posledica pušča izolacija?
A tudi če okužba mine brez posebnosti, je tu druga težava. "Predvsem je težava v tem, da mora biti športnik izoliran in da določen čas preživi v izolacijskem hotelu, kjer sicer imajo fitnes, niso pa to isti pogoji, kot bi jih imel, če bi bil v olimpijski vasi in na treningu na snegu."
Športniki in preostali člani ekipe bodo za izstop iz izolacije potrebovali dva negativna PCR-testa v razmaku 24 ur.
"Kitajci se bodo prilagajali razmeram"
Turel verjame, da se bodo organizatorji iger v največji mogoči meri prilagajali danim razmeram, tudi na podlagi izkušenj, ki jih bodo pridobivali. "Mislim, da bodo organizatorji storili vse, da čim več športnikom omogočijo nastop na olimpijskih igrah in da se ne bodo strogo držali vseh protokolov. Vsaj upam tako," si želi zdravnik slovenske olimpijske reprezentance, ki bo proti Aziji odpotoval v nedeljo.
Omikron je posebne vrste tič
Pravi, da je raziskav na področju novega koronavirusa ogromno, tudi na primeru športnikov, a da se moramo zavedati, da je omikron, ki je že postal prevladujoča različica virusa, nekaj posebnega.
"Prejšnji sevi so si bili dokaj podobni, tudi potek bolezni, simptomi in prizadetost pljuč so bili podobni, medtem ko je omikron drugačen. Vemo, da je manj agresiven za pljuča. Ne predstavljam si, kaj bi bilo, če bi ohranil agresivnost delte. Če bi bilo tako, bi bilo pri nas huje kot v Bergamu, verjetno bi nam zmanjkalo kisika in postelj," na črni scenarij, ki pa se v primeru omikrona najverjetneje ne bo zgodil, opozarja Turel.
Sogovornik, ki je specialist internist pulmolog in vodja hospitalnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo v Ljubljani, pravi, da k bolj optimistični sliki okužbe z omikronom prispeva več dejavnikov. Od precepljenosti starejših in kronično bolnih, pa tudi pri necepljenih je potek bolezni relativno blažji, vsaj za zdaj tako kaže.
"Je pa težko sklepati, kakšen bo športnik po delti ali po omikronu," pravi. "V vsakem primeru gre za virusno okužbo predvsem zgornjih dihal, po kateri človek potrebuje teden dni za okrevanje. Vsak imunski sistem potrebuje svoj čas in telo rabi svoj čas za regeneracijo. Upam, da omikron ne bo pustil hudih posledic, vemo pa ne."
2