Zdaj le najmlajša, rada pa bi bila tudi najboljša

"Tina Maze je bila res v središču pozornosti, a si je ta položaj izborila z dobrimi rezultati. Zaradi njene vloge se nisem nikoli čutila prikrajšano. Še več, trdim, da je bilo lepo imeti v svoji državi tako izjemno športnico, pravo vzornico. Naloga preostalih slovenskih smučark je, da ji skušamo slediti in poskušamo biti, tako kot ona – najboljše," o izjemni vrzeli, ki je v slovenski reprezentanci nastala po umiku olimpijske in svetovne prvakinja ter predhodni senci nad večjim delom ekipe razmišlja Ana Bucik, ena najbolj nadarjenih predstavnic novega smučarskega rodu.

"Pri tekmicah odloča kakovost, pri nas cena"

Veliko zavoro pri spogledovanju z izjemno potjo Tine Maze pa nova generacija vidi v manj konkurenčnih razmerah za delo. Tovrstne opazke so postale že pravi skupni imenovalec javnih nastopov slovenskih reprezentantk. In kje dekleta, ki med drugim prek spleta zbirajo denar za fizioterapevtsko oskrbo, vidijo največji manko v primerjavi s konkurentkami?

"Osnovna razlika je v občutku podpore. Verjamem, da se marsikatera tekmica ne sprašuje, kje bo dobila denar za treninge, ali bo trener dobil plačo in ostal … Ob tovrstnih motečih elementih smučarka ne more biti stoodstotno osredotočena na smučanje. Poleg tega se v Sloveniji ob iskanju terenov za trening sprašujemo, koliko nas bo to stalo. Za najboljše tekmice pa je ključno vprašanje, kje bodo dobile najboljše pogoje," odgovarja Bucikova.

Trenirale manj, a intenzivneje

Podobno kot njene reprezentančne sotekmovalke, med katerimi si je priprave na južni polobli privoščila le Štuhčeva, ob pogledu na pripravljalno obdobje priznava, da se ne bi branila dodatnih smučarskih dni. Zaradi proračunske negotovosti in skromnih sredstev so se namreč priprave začele relativno pozno. A prav zaradi zavedanja velikega zaostanka so bila dekleta po besedah glavnega trenerja Denisa Šteharnika toliko bolj prizadevna in zagnana.

"Imele smo kar nekaj sreče z vremenom, obenem pa smo skušale izkoristiti prav vsak dan. Smučale smo, dokler smo imele v telesu še kaj moči," pripoveduje članica goriškega smučarskega kluba, ki se je na bližajočo se zimo pripravljala na ledenikih Mölltal, Stelvio in Hintertux ter krajše obdobje celo v litovski dvorani Druskinikai.

V Söldnu morda, v Leviju zanesljivo

Ker se je v karavano svetovnega pokala prebila kot slalomistka, se bo zanjo nova sezona resda povsem zares začela šele čez dober mesec v Leviju. Vseeno pa se bo najmlajša članica slovenske ekipe svetovnega pokala prihodnji teden odločno podala tudi v interne kvalifikacije za četrto veleslalomsko mesto na uvodni tekmi v Söldnu.

"Po zadnjih veleslalomskih treningih, ki so bili kakovostni, sem znova obudila upanje za nastop na prvi tekmi," pred merjenjem moči z Ilko Štuhec, Vanjo Brodnik, Marušo Ferk in po vsej verjetnosti še kakšno mlajšo smučarko iz ekipe evropskega pokala razmišlja 23-letna Primorka, ki je söldensko strmino preizkusila že leta 2012.

Če ne bi verjela …

Če si bo Bucikova izborila mesto na ledeniški tekmi, jo čaka nastop z izjemno visoko štartno številko, zato bo v njenih mislih pred novo sezono tudi nastopanje na tekmah nižje ravni, kjer bo skušala popraviti svoje FIS-točke. Boljšega izhodišča se ne bi branila niti v svoji paradni disciplini, torej slalomu, le da bo tam ubrala drugačno taktiko. Njen cilj je namreč hiter preboj med najboljših 30 na lestvici WCSL.

"O konkretnih ciljih ne bi govorila. Verjamem pa, da lahko sprva potrdim lanske rezultate in nato vidno napredujem. Če ne bi verjela, ne bi vztrajala. Ne glede na omenjene pogoje," dodaja Ana, ki je lani nase opozorila z 21. slalomskim mestom v Flachauu ter 26. v Aareju, potem pa je točke osvojila še v alpski kombinaciji (23.) v Banskem.