Tina Maze znova pometla s konkurenco

"Le dva milijona nas je, pa toliko vrhunskih športnikov imamo. Športniki so naši največji ambasadorji," se glasita že dodobra obrabljeni krilatici, ki ju športni akterji, funkcionarji, politiki in drugi spremljevalci dogajanja pogosto uporabljajo ob podvigih slovenskih športnikov. V letu 2014 je bilo takšnih priložnosti zelo veliko. Navsezadnje, če izpostavimo zgolj najelitnejše dosežke, je slovenska odprava na zimskih olimpijskih igrah osvojila rekordnih osem kolajn, med katerimi sta bili po zaslugi Tine Maze tudi dve zlati, Peter Prevc in številni drugi zimski športniki so blesteli v svetovnem pokalu, Anže Kopitar je s hokejisti severnoameriškega poklicnega moštva LA Kings slavil zmago v ligi NHL, pri čemer je bil eden od ključnih mož, Goran Dragić pa je na isti celini navduševal pod koši, se prelevil v zvezdnika lige NBA, kjer se je prebil v tretjo najboljšo peterko lige in prejel nagrado za največji napredek.

Ker se navedeni nabor izjemnih dosežkov učinkovito zliva v niz let z mednarodno odmevnimi rezultati slovenskih športnikov in športnic, se kar samo po sebi poraja vprašanje, koga Slovenci dojemajo kot največjega ambasadorja oziroma promotorja športa na mednarodnem odru. V raziskavi, ki jo je za naš medij opravila agencija Episcenter ter temelji na reprezentativnem vzorcu in uravnoteženih demografskih spremenljivkah, je prepričljivo zmago slavila Mazejeva. Dobri dve tretjini vprašanih je namreč izbralo prav 31-letno smučarsko šampionko iz Črne na Koroškem, na lestvici pa ji sledijo Kopitar, Dragić, Prevc, Primož Kozmus …

Kraljica v nacionalnem športu

Mazejeva je anketirane prepričala z nizom vrhunskih sezon, med katerimi je med drugim po dvakrat postala svetovna in olimpijska prvakinja, skupno osvojila kar deset kolajn na velikih tekmovanjih in se z rekordnim številom točk prebila do velikega kristalnega globusa oziroma zmage v skupnem seštevku svetovnega pokala. Pri tem kajpak ne gre zanemariti dejstva, da ji je to uspelo v alpskem smučanju, ki je dolga desetletja veljal za slovenski nacionalni šport.

Privzdignjeno dojemanje smučarskih rezultatov sicer izhaja še iz časov nekdanje Jugoslavije, v kateri so se iz slovenskega športnega bazena le posamezniki prebijali v reprezentance v kolektivnih športih, tekmovalci iz preostalih republik pa so imeli glavno besedo tudi v glavnini individualnih panog. Največja izjema so bili zimski športi, med katerimi je po priljubljenosti izstopalo alpsko smučanje.

Prava smučarska evforija v 80. letih prejšnjega stoletja se je zaradi kakovostnih rezultatov prenesla tudi na leta po osamosvojitvi, Mazejeva pa je nato skozi unikatno zgodbo dosegla to, o čemer so sanjali številni rodovi na čelu z Bojanom Križajem, Matejo Svet, Rokom Petrovičem in Juretom Koširjem – postala je nesporna številka ena.

Ne le športni, temveč tudi marketinški fenomen

Strokovnjak za športni marketing Tomaž Ambrožič, sicer direktor agencije S. V. – RSA ter oče mednarodne konference o športnem marketingu in sponzorstvih SPORTO, ob priznavanju izjemnih športnih rezultatov pri Tini izpostavlja tudi učinkovite javne nastope, ki jo postavljajo v vlogo športne ambasadorke, ter opozarja na močan tržni potencial. Prepričan je o tem, da bo Mazejeva tržno zanimiva tudi po koncu kariere.

"Gre za simpatično športnico, ki tekoče govori pet jezikov in je aktivna na socialnih omrežjih. Če je zdaj zaradi osredotočenosti na tekmovanja v času svoje kariere njeno vključevanje v sponzorske aktivnosti omejeno, pa se bo to po upokojitvi spremenilo. Če bo pokazala dovolj zanimanja, bo lahko svoj smučarski mejnik v tujini in doma unovčevala še dolga leta. Naj povem le, da je legendarni nemški nogometaš Franz Beckenbauer po koncu kariere zaslužil občutno več kot aktivni športnik. Tudi Tina ima ta potencial, verjetno na tej ravni večji kot katerikoli slovenski športnik," pravi Ambrožič.