Sobotni intervju
Planica
Nika Križnar
Sobota, 19. 3. 2022, 4.00
9 mesecev
Sobotni intervju: Nika Križnar
Po nepričakovanem zaključku sijajne sezone: Nisem še povsem dojela
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,72
2
Za Niko Križnar je nova odlična rezultatska sezona, ki pa se je končala z odstopom glavnega trenerja Zorana Zupančiča, za katerega upa, da najde skupni jezik s Smučarsko zvezo Slovenije in ostane trener.
Smučarska skakalka Nika Križnar bo po impresivnem rezultatskem tekmovalnem obdobju potrebovala čas, da se bo začela zavedati vseh doseženih mejnikov. Ta bo potreben tudi, da bo povsem dojela odstop trenerja Zorana Zupančiča, ki ji je zadnji teden večkrat priklical solze v oči: "V prihodnosti ga še kar vidim na trenerskem mestu. Srčno upam, da ostane z nami, saj ni trenerja, ki bi ga prekašal in ki bi tako dobro povezal ekipo."
Za slovenskim ženskim skakalnim taborom je lovorik polna olimpijska sezona, v kateri so Slovenke nizale uspeh za uspehom in se pod marsikateri podvig podpisale sploh prvič. Na vrhuncu, olimpijskih igrah na Kitajskem, so osvojile premierni odličji na posamični tekmi (Urša Bogataj zlata, Nika Križnar bronasta), na mešani ekipni tekmi pa sta s Timijem Zajcem in Petrom Prevcem postali še olimpijski prvakinji. Prvič so osvojile skupno zmago v pokalu narodov, v katerem so najbližje zasledovalke Avstrijke za seboj pustile za skoraj 750 točk, sezono pa v nedeljo v Oberhofu končale s trojnimi stopničkami, kar se ni zgodilo še nikoli.
Gostja sobotnega intervjuja Nika Križnar je postala prva Slovenka z zmago na norveški turneji Raw-Air in prva zmagovalka Alpske krone. Razlogov za veselje ima ogromno, a zadnje dni so spremljevalke 22-letne skakalke, ki je bila na drugem mestu znova najvišje uvrščena Slovenka v skupnem seštevku svetovnega pokala, tudi solze. Sproži jih misel na odstop trenerja Zorana Zupančiča, s katerim sodeluje praktično od svojih skakalnih začetkov. Križnarjeva je med drugim spregovorila o večeru, ko so izvedele za njegovo odločitev, upanju, da si Zupančič premisli, odnosu Mednarodne smučarske zveze do ženskih skokov, želji po letenju, Planici, cilju, ki ga želi prihodnje leto odkljukati na domačem vrhuncu sezone, dopustu ...
Skakalke so po odpovedi tekem v Rusiji sezono končale predčasno. Nika je po lanski skupni zmagi osvojila drugo mesto v skupnem seštevku.
Trenutno bi morali biti v Nižnem Tagilu, a sedite na domačem kavču, saj je Mednarodna smučarska zveza vse tekme v Rusiji odpovedala, nadomestnega gostitelja za zaključek pa ni našla. Kako veliko je razočaranje, da se je sezona končala predčasno?
Škoda, da nismo imele nadomestnih tekem, a mi tukaj ne moremo narediti nič, lahko se le prepustimo toku. Morda bi bilo še malo več borbe za kristalni globus, saj je bilo proti koncu že kar napeto. Po drugi strani pa sem kar zadovoljna, tudi če je konec prišel malo prej, kot smo pričakovali, saj se je utrujenost že kar poznala.
Koliko ste v teh nekaj dneh po Oberhofu že uspeli strniti misli o rezultatsko težko ponovljivi sezoni ali bo to še prišlo za vami?
Ne veliko. Trenutno bolj razmišljam o kakšnih drugih stvareh kot o samih rezultatih. Je pa za menoj res ena vrhunska sezona. Res sem štartala malo bolj z rezervo, ampak sčasoma sem vse bolj napadala, postajala sem vse bolj konstantna in na koncu dodala piko na i lanski sezoni.
Osvojila sem kar nekaj stvari, na tekmah, ki jih lani ni bilo, kot je turneja Raw-Air, sploh pa olimpijske igre. Presrečna sem za obe olimpijski odličji. Pa za zmago na Ljubnem. Slišati himno na domačih tleh je bil eden od mojih velikih ciljev, ki sem ga zdaj uresničila.
Na zadnji tekmi sezone so Nika Križnar, Urša Bogataj in Ema Klinec zasedle celoten zmagovalni oder.
Zaključili ste jo na zgodovinski način, s trojnimi slovenskimi stopničkami v Oberhofu, po katerem je kariero končala Špela Rogelj, presenetljivo pa je odstopil trener Zoran Zupančič. Predvidevam, da je bil to eden najtežjih zaključkov sezone v vaši karieri.
Da. Zame je bilo kar težko. Povrh tega sem bila malo prehlajena, kar se še vedno vleče, a vsi testi so bili v redu. Verjetno je prišla za menoj izčrpanost, utrujenost od vseh teh tekem, tako da je bilo kar težko tekmovati.
Sem bila pa zelo vesela, ker je bila to hkrati edina tekma z domačimi navijači, ki so nas prišli obiskat, navijat za nas. Vesela sem bila, da sem jih v izteku lahko objela. Zelo lepa tekma, ki se je zapisala v zgodovino. Tri Slovenke na prvih treh mestih je res lep dosežek in pika na i k zmagi v pokalu narodov.
"Špela je res pravo sonce, prava kapetanka. Ne vem, ali jo bo katera lahko tako dobro nadomestila," pove o koncu kariere Špele Rogelj.
Kako težko se je bilo zbrati, sploh s čustvenega vidika?
Kar precej. Že pred zadnjo tekmo, ko smo izvedele stvari glede trenerja, sem bila zelo potrta. Vsakič, ko sem pomislila na to, sem dobila solzne oči. Ni bilo lahko.
Nekako nam ni bilo jasno, zakaj se vse to dogaja zdaj, ko nam gre res super. Naslednje leto imamo še svetovno prvenstvo v Planici. Ko bi vsaj še do takrat zdržali skupaj.
Za Špelo se je nekako vedelo, ampak sem kljub temu jokala skupaj z njo, ker je res pravo sonce, prava kapetanka. Ne vem, ali jo bo katera lahko tako dobro nadomestila.
Vsi ti pritiski, ki so bili, so bili šokantni za vso ekipo. Upam, da se bo našla prava rešitev za nadaljnje sezone, tekmovanja.
Odločitev o odstopu vam je sporočil po sobotni tekmi. Verjetno je bila reakcija deklet precej čustvena?
Da. Zvečer nas je zbral skupaj v sobi. Fanta (Anže Lavtižar, Gaber Arh, op. a.) sta že vedela, punce pa smo izvedele po tekmi. Bilo je šokantno. Iskreno, zjokala sem se. Ni mi lahko. Morda mi je še bolj težko kot ostalim puncam, ker je z menoj res od samega začetka moje kariere, že od osmega leta dalje.
Ste med sezono kdaj zaslutile, da bi lahko sprejel takšno odločitev, da stvari ne gredo povsem v smeri, ki si jo želi?
Ko smo na koncu izvedele, kaj je razlog, so se nam v spomin vrnili nekateri trenutki iz preteklosti, da nam je nekaj omenjal v tej smeri, a nikoli nismo slutile, da bi zaključil. Vesela sem, da nismo razlog za njegov odstop mi. Glede tega imamo lahko čisto vest, mirno glavo.
Kar pa se tiče glavnega razloga, pa upam, da se bo vse skupaj uredilo. Je pa res, da nekako še nisem povsem dojela, še kar vidim prihodnost z njim na trenerskem mestu. Zagotovo bo težko. Srčno upam, da si bo premislil, da se dogovorijo in da ostane z nami.
"Vem le to, da je moja želja, da ostane naš trener, da ni trenerja, ki bi ga prekašal, ki bi tako dobro, kot je uspelo njemu, povezal ekipo," pravi o odstopu Zorana Zupančiča.
"Najtežja, morda neumna odločitev, a odločitev z razlogom, zato, da bo boljše za dekleta," je po odstopu med drugim dejal Zupančič, opomnil na neenakosti med spoloma, na varčevanje pri trenerjih ... Kot pravi, se bo usedel tudi z vami, zahteve naj bi skupaj prelili na papir. Ste že rekli kakšno besedo o tem, kdaj naj bi se pogovorili?
Odločitev z razlogom, ja, a hkrati pa ... Ponavljam, upam, da z nami ostane tudi v prihodnosti. Vse je še preveč sveže, nismo še tako daleč, da bi se kaj pogovarjali. Sama sem še kar malo v šoku. Če sem iskrena, ne vem, ali je od zadnje tekme minil dan, ko nisem jokala. Za ekipo je težko. Punce se po Oberhofu slišimo in razmišljamo, kako in kaj bi bilo najbolje za nas.
Trenutno, tudi če bi imeli kakršenkoli sestanek s Smučarsko zvezo, iskreno ne bi vedela, kaj povedati. Vem le to, da je moja želja, da ostane naš trener, da ni trenerja, ki bi ga prekašal, ki bi tako dobro, kot je uspelo njemu, povezal ekipo.
Naredil je res veliko delo. "Zok" nas je imel v mezinčku. Za vsako je vedel malenkosti, kaj je narobe, kaj lahko spremeni, da bo skok boljši. Že samo v enem skoku smo lahko veliko spremenile. Res nas je dobro poznal. Težko bo preklopiti. Opraviti moramo še kar nekaj sestankov. Bomo videli, kaj bodo prinesli.
Sam je omenil, da si želi nadgradnje pogojev, ne črtanja določenih stvari pri izvedbi programa. Kje vi vidite prostor za izboljšave?
Zahtevno vprašanje. Ne vem, zdi se mi, da je on vse treninge in priprave res dobro zastavil. Nam je že veliko pomenilo, da smo vsaj kakšne priprave imele nekje v tujini. Program, ki ga je imel, je deloval vrhunsko, tudi vsi treningi so bili premišljeno opravljeni. Ne vem, ali bi kaj spreminjala. Rezultati kažejo, da je bilo delo opravljeno vrhunsko.
"Vesela sem, da nismo razlog za njegov odstop mi. Glede tega imamo lahko čisto vest, mirno glavo. Srčno pa upam, da si premisli, da se dogovorijo in ostane z nami."
Kako se je v zadnjih letih spremenil odnos Fis do ženskih skokov? Koledar poskušajo popestriti z dodatnimi tekmovanji, letos še s Silvestrsko turnejo, pa Alpsko krono ...
Menim, da nas vsako leto jemljejo bolj resno. Ko sem šele prihajala v reprezentanco, ni bilo toliko tekem, tudi gledanost ni bila, kot je danes, posledično tudi prepoznavnost skakalk ni bila tako velika. Danes pa, kamorkoli grem, me skoraj vsak pozna, mi maha ...
Tekem, ki jih na novo dodajo, smo punce samo še bolj vesele in so nam v veliko čast. Sama sem vesela vseh teh nadgradenj. Tudi denarno se vsako sezono kaže napredek. Na primer na letošnji turneji Raw-Air (prve tri so prejele višjo finančno nagrado kot moški, op. a.). Nekako opažajo, da smo tudi punce na zelo visoki ravni, da lahko kažemo zelo kakovostne skoke.
Konec decembra je prvič v sezoni skočila na stopničke – na Ljubnem ob Savinji je zmagala.
V sezono ste vstopili rezultatsko nekoliko zadržano, a ko ste se ogreli z zmago na Ljubnem, praktično ni bilo tekme, na kateri ne bi bili na stopničkah. Kdaj ste začutili, da je breme branjenja kristalnega globusa padlo z ramen?
Ko ga takole vsak dan doma gledaš, si med sezono rečeš, da bi lahko dobil družbo, da bi morda lahko dobila še enega, a nekako se prve tekme niso izšle. Zdi se mi, da je breme padlo, ko sem videla, da sem že precej za najboljšimi. Takrat sem se poskušala sprostiti, prepustiti toku.
Na Ljubnem sem res uživala, od takrat je šlo vse samo še bolj navzgor. Pa potem Willingen, pika na i so bile olimpijske igre, ki so prišle ob pravem času, pa Raw-Air turneja, super se je končalo.
Olimpijski kolajni, krožnik z Raw-Air turneje, Alpska krona ... Kar nekaj lovorik je za pospraviti v vitrino. Imate dovolj prostora?
Sicer imava s fantom res majhno stanovanje, a za take stvari se vedno najde prostor. Če je treba rože vreči iz stanovanja, tudi to naredimo, izpraznimo okensko polico. Nenazadnje je za take stvari, ki jih z veseljem gledaš, vseeno, tudi če so pred televizijo. Zelo sem vesela vsake lovorike.
Takole je dvignila krožnik za skupno zmagovalko norveške Raw-Air turneje.
Krožnik je videti ogromen. Kako težak je?
Precej. Tehtala ga še nisem, se mi pa zdi, da je težji od globusa oziroma ga je težje držati. Prav lahko, da vse skupaj vara in da je globus vseeno težji, ga pa lažje držiš kot pa ta krožnik, ki sem ga res vesela.
Na tej turneji je treba biti res konstanten, vsi skoki morajo biti stabilni, v vrhu. Pred turnejo si nisem mislila, pa čeprav sem kazala vrhunske skoke, da bom vse skupaj nekako nadgrajevala in zmagala. Raw Air je bila vrhunska turneja. Pestra. Na koncu smo bili vsi kar precej utrujeni, kar se je v Oberhofu tudi poznalo. A vse zmage in stopničke so nas še toliko bolj motivirale za zadnjo tekmo.
Vrhunec ste dočakali na olimpijskih igrah na Kitajskem, kjer ste na posamični tekmi osvojili bron, na tekmi mešanih ekip pa zlato. Rezultatsko sijajne igre, kako drugačne, zahtevnejše pa so bile z vidika covid-19 od Pjongčanga?
Precej. Vse te spremembe, povezane s koronavirusom, so se kazale že en mesec prej, ko smo morali izpolnjevati ogromno obrazcev, pa prenašati aplikacije ... To je bilo še najtežje. Vsem je bil izziv sploh priti na olimpijske igre.
Na prizorišču pa je bilo kar nenavadno videti vse delavce, ki so bili tam v skafandrih. Pa maske na vsakem koraku, hrana ni bila ravno najboljša, niti malo podobna tisti iz Pjongčanga.
S prijateljico Uršo Bogataj sta na Kitajskem osvojili vsaka po dve olimpijski odličji.
Kako naporen je bil januar? Bili ste brez tekem, pojavile so se tudi okužbe s covid-19, o katerih niste veliko razpravljali.
Ni bilo lahko. Lahko povem, da smo bili vsi zelo nervozni. Eden za drugim, "staff", pa kakšna iz ekipe je bila pozitivna pred olimpijskimi igrami. Bili smo kar prestrašeni, kaj se bo zgodilo, ali bo še katera pozitivna. Na srečo ali pa na žalost je bil na koncu Gaber Arh tisti, ki je moral ostati doma. Škoda, ker ga ni bilo z nami, on se je po mojem mnenju tega najbolj veselil. Še dobro, da ni bila katera od tekmovalk, ker potem bi se lahko zgodilo, da ne bi dosegli tako lepih rezultatov.
Vsi Sportalovi Sobotni intervjuji
Ob olimpijskih uspehih bo v lepem spominu ostal tudi Willingen in vaših rekordnih 151 metrov. Verjetno si želite še več tekem na večjih skakalnicah, pa tudi zeleno luč za letalnice.
Zagotovo. Zelo sem vesela za ta dosežek v Willingenu. Jaz sicer nimam plana skakati le 150 metrov, ampak imam v načrtu enkrat skočiti tudi preko 200 metrov. Srčno upam, da nam bo to Fis tudi omogočila. Da bodo nacije za to idejo, da bi tudi mi lahko letele na velikanki.
Želim si, da bi to prvič doživele v Planici, ker je res lepa letalnica. Fant je tam že skočil, tako da bi se lahko pomerila na isti letalnici. Upam, da bo to čim prej, da ne bom prej končala kariere, ampak da bom poskušala izpolniti še ta cilj.
Menda želite preseči daljavo 217,5 metra?
Tako je. To je rekord mojega fanta, jaz pa hočem poleteti vsaj 218 metrov (smeh, op. a.).
V Willingenu je poletela 151 metrov – do uradnega ženskega rekorda na tekmah –, a želi si še dlje, vsaj do 218 metrov.
Imate kakšne informacije glede premikov v smeri deklet in letalnic?
To leto so s strani Fis naredili individualne pogovore za velikanko o tem, kaj si mislimo. Kaj bo to pomenilo za prihodnost, ne vem. Težko povem, ker nas ne spustijo toliko notri. Upam, da bomo punce složne in da bo šlo v želeno smer.
Verjetno pa vse niso tako pogumne, kot ste vi.
Verjamem, da nekatere ne bodo upale. Menim, da nas trener najbolje pozna, ve, katere smo najbolj stabilne, katere smo zmožne iti na velikanko. Zdi se mi, da lahko on da najboljši "žegen" za na velikanko, če lahko tako rečem.
Prepričana sem, da nas je vsaj 20 takih, ki bi lahko letele. Ne 20 najboljših svetovnega pokala, ker so med temi tudi kakšne, ki ne bi bile najbolj stabilne za velikanko. Upam, da bomo naredili korak v tej smeri in da bo predvsem varno za nas.
Na velikanki v Planici še ne morete tekmovati, boste pa prihodnji teden na največjem slovenskem zimskem športnem prazniku, kjer bodo tribune po dveh letih premora znova napolnili navijači, v vlogi ambasadorke Zavarovalnice Triglav, s čimer spodbujate najmlajše, pa tudi nekoliko starejše navijače k zdravemu življenjskemu slogu. Kako gledate na to vlogo?
Vesela sem, da sem del tega. Ko sem postala ambasadorka, sem bila še mlajša, tako da nisem povsem vedela, kam to pelje, zdaj že bolj obvladam te stvari. Rada se udeležujem teh dogodkov, ker gre za dober namen.
Tako sva bili s Špelo (Rogelj, op. a.) ambasadorki že na Triglav teku. Čeprav sama nisem največja ljubiteljica teka, sem pa vedno z veseljem zraven in spodbujam ljudi. Lani, ko sva prevzeli profil, je bil kar užitek skakati od enega k drugemu tekaču in opraviti kakšen intervju.
Planica bo prihodnji teden med četrtkom in nedeljo znova pozdravila navijače.
V podobni vlogi bosta tudi v Planici, kjer bosta prevzeli vlogo poročevalk s terena in na Instagramu Zavarovalnice Triglav delili zanimive utrinke dogajanja. Nervoze verjetno ni, zgovorni ste ...
Gobčna sem kar, ja (smeh, op. a.). Lani nama je šlo kar dobro. Sicer nisem ravno tip človeka, ki bi užival, ko govori v kamero, bom pa z velikim veseljem opravila to vlogo.
Ste z družino kot mlajša deklica zahajali v Planico?
Z družino sem Planico obiskala le enkrat, še preden sem začela sploh skakati. Takrat sploh nisem toliko dojemala, za kaj gre, mi je bilo pa užitek gledati. Bila sem na ramenih očeta, da sem sploh videla čez publiko, ker je bilo res ogromno ljudi. Lepi spomini. Zadnja leta pa smo Planico spremljale bolj prek telefonov ali televizije, saj smo imele še svojo sezono, tako da bom vesela, da bom kakšen dan lahko prišla v Planico.
Aprila se odpravlja na zaslužen dopust, priprave na novo sezono pričakuje konec aprila.
Kdaj sledijo zaslužene počitnice?
V aprilu greva s fantom malo na dopust, da razmislim o vsem, da si malo oddahnem, pustim za seboj slabe stvari, ki so se nabrale, pa tudi da pregledam lepe stvari te in lanske sezone, ker nekako še nisem imela časa, da bi šla skozi to. Tako da se že veselim tega dopusta.
Kako sicer med sezono najraje sproščate misli, ali pustite za seboj slabe stvari?
Tako da vzamem svojega kužka in greva v hribe. Tam je najboljši zrak, tam lahko najbolje premislim o stvareh. Tudi ko mi ne gre, se mi zdi, da so hribi najboljši način za spočiti si glavo, za sprostitev. Tam zaživim na novo in grem lažje s "frišno" glavo naprej.
Kdaj pa s "frišno" glavo naprej v novo sezono?
Ne vem še. Odvisno od tega, kako hitro bomo dobile novega trenerja in kako hitro nam bo dal nalogo, kdaj začeti. Vse je še v zraku. Ponavadi začnemo priprave na naslednjo sezono konec aprila, tako da takrat enkrat znova pričakujem treninge, že prej pa nove informacije glede trenerja.
Lani je na svetovnem prvenstvu na večji napravi skočila do brona. Prihodnje svetovno prvenstvo bo februarja 2023 v Planici. Med redkimi cilji, ki jih še ni odkljukala, je naslov svetovne prvakinje.
Naslednja sezona prinaša domače svetovno prvenstvo v Planici. Na uradni spletni strani olimpijskih iger je vsak športnik opisal tudi svoje karierne cilje. Pri vas se zdi, da ste skoraj že vse dosegli, eden pa še ostaja.
Da, eden je še. To je zlata kolajna na svetovnem prvenstvu. Lani mi ga ni uspelo doseči, sem pa kljub temu osvojila kolajno. Ciljev nekako počasi res zmanjkuje, a vedno se lahko najdejo novi. Vedno je treba najti nove, saj te le ti lahko ženejo naprej, ti dajo motivacijo. Jaz to vedno delam. Tudi če sem nekatere cilje že dosegla, jih želim ponoviti. To mi je tudi uspelo na mladinskem svetovnem prvenstvu, ko sem kolajne še nadgradila. V prihodnje pa se ne bi branila še enega kristalnega globusa (smeh, op. a.).
Veselim se naslednje sezone, vem pa, da bo kar pestra in dolga. Še pred njo je glavni cilj nekako sprejeti, spoznati vse novo, kar nas čaka. To bo eden od glavnih ciljev, ki bo za vse skupaj kar težak.
2