Silvester rezerviran za reševanje težav Tine Maze

V zadnjih letih se je ustvaril občutek, da sleherno težavo nesporno najboljše slovenske alpske smučarke Tine Maze in njenega spremljevalnega tabora na čelu z Andreo Massijem čaka takojšnja javna obravnava, seciranje problematike pa je skorajda v duhu nacionalnega interesa domena raznoraznih strokovnjakov. Nezanemarljivi del težav sicer ni našel poti do širše javnosti, kar je z vidika neodtujljive pravice do zasebnosti pravilno. Po drugi strani pa je ob aktualni smučarski krizi prve dame zadnje sezone zanimanje za nastali položaj večje kot kadarkoli prej. To je kajpak razumljivo. Navsezadnje na vrata trkajo zimske olimpijske igre v Sočiju, Mazejeva pa je bila še pred devetim meseci kot serijska zmagovalka osrednja igralka v filmu o največji smučarski nadvladi.

Res brez rešitev?

"Nimam rešitev. Težko je," z velikim cmokom v grlu in rahlo orošenimi očmi trenutno nemoč izraža Tina, ki ne spominja na dekle, ki je še v začetku leta pokalo od samozavesti in pred javnostjo poplesavalo v ritmih svoje glasbe ter pri tekmicah vzbujalo mešanico spoštovanja, navdušenja in delne zavisti.

Kljub vidni krizi je sicer na petem mestu v skupnem seštevku svetovnega pokala in tudi ob zanjo brezkrvnih nastopih rutinsko niza uvrstitve med petnajsterico, ki bi osrečevale marsikatero tekmico. A ob spominu na nedavno premoč in predvsem ob jasnem zavedanju neizkoriščenosti potenciala oziroma velikem prepadu med plenom in optimalnim dometom 30-letni Črnjanki nikakor ni do veselja. "Veliko bo treba postoriti," pravi, a ob tem, skladno z uvodno mislijo, ne pristavi konkretne rešitve za izkoreninjanje "nezaupanja v okolico" in vzbujanje prefinjeno dozirane smučarske agresivnosti.

Vroči december

Če izvzamemo upravičeno opevano zadnjo sezono, ki je bila na več ravneh, več kot očitno tudi pri koheziji znotraj njene ekipe, neponovljiva, kaj hitro spoznamo o kar praviloma kritičnem ali vsaj prelomnem decembru. Prav pred novim letom so se namreč v Tininem taboru že večkrat dogajali pretresi. Ostre puščice so pogosto letele proti Smučarski zvezi Slovenije, zadnje tekme v koledarskem letu pa so prinašale tudi kadrovske menjave. Tako je recimo v izdihljajih decembra 2010 team to aMaze na Semmeringu zapustil serviser Dušan Kapš, leto zatem pa je postalo jasno, da je zgodovina postal tudi Stöcklijev strokovnjak za pripravo smuči Alberto Corbellini.

Javna skrivnost je, da v Tininem taboru tudi zdaj ni prave harmoničnosti in želenega medsebojnega zaupanja na vseh ravneh, tako da utegne silvestrovo ali kakšen dan zatem postreči z novo spremembo. Položaj torej še zdaleč ni povsem nov, res pa je, da se zdi oreh tokrat nekoliko trši. Vodja ekipe Andrea Massi namreč v pomenljivem nastopu prsta ni uperil (le) v okolico, temveč s kritičnostjo ni skoparil niti, ko je govoril o Mazejevi.

Pristop, pristop …

"Če želi smučati na takšen način, torej brez volje in želje, tudi prav. A v tem primeru ne bo zmagovala," se je Tininega pristopa v Lienzu večkrat lotil Massi, ki se na trenutke tudi sam vse bolj odmika od tekmovalke, s katero je tvoril sanjski smučarski tandem, in deluje kot mož brez prave rešitve. Vseeno vztraja pri tezi, da je Mazejeva vrhunsko telesno pripravljena, ter dodaja, da njeno tehnično znanje nikakor ni sporno. Težavo torej vidi "zgolj" v izvedbi, torej v pristopu oziroma, še najbolj neposredno, v glavi. Naslednja postaja karavane svetovnega pokala bo po odpovedi münchenske in zagrebške tekme Bormio, kjer bo Mazejeva skušala doseči tisto, kar ji ni uspelo v Lienzu. "Pričakovala sem eksplozijo," je po avstrijskem razočaranju priznala dvakratna olimpijska podprvakinja, ki naj bi prave občutke za želeni preskok iskala na nekajdnevnem treningu prav na prizorišču zanjo bolečega svetovnega prvenstva 2005, torej v Bormiu oziroma bližnji Santa Caterini.