Ponedeljek, 12. 12. 2016, 18.56
6 let, 7 mesecev
Pokljuka 2016
S Planico se ne more kosati, z Vitrancem in Zlato lisico pa zlahka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,45
1
Letošnji športni spektakel na Pokljuki je organizatorjem na lica zarisal široke nasmeške, obisk je bil večji od pričakovanj, kar vodilne može slovenskega biatlona navdaja z optimizmom, ko se bodo podali v lov za kandidaturo svetovnega prvenstva 2023.
Pokljuka je v zadnjih letih postala tradicionalna postaja biatlonskega svetovnega pokala, pa čeprav v vsakem štiriletnem ciklusu gosti le po tri tekmovanja. Letos je bila tudi zaradi ugodnejšega termina in lepega vremena v organizacijskem smislu popolna uspešnica, v zimi 2017/18 pa najboljših biatlonk in biatloncev sveta na Pokljuko ne bo. Se pa zagotovo vračajo v zimi 2018/19.
Prav tako ostaja živa ideja o organizaciji svetovnega prvenstva. Slovenska kandidatura za SP 2021 je bila neuspešna, zato se bodo zdaj posvetili letu 2023.
Slovenija v boj za svetovno prvenstvo 2023
Prvi mož slovenskega biatlona Marko Dolenc napoveduje pokljuški boj za organizacijo svetovnega prvenstva leta 2023.
"Na letošnjem kongresu Mednarodne biatlonske zveze v Moldaviji sta si slovenski biatlon in Smučarska zveza Slovenije kot nosilka kandidature pridobila veliko kredibilnosti in vpliva na mednarodni sceni. Če temu dodamo tekme na letošnji Pokljuki, ki so bile prava pravljica, je to kredit, ki ga najbrž ne bomo imeli nikoli več. Da tega kredita ne bi poskušali unovčiti za organizacijo svetovnega prvenstva, bi bil idiotizem," nam je na Rudnem polju razlagal Marko Dolenc, predsednik zbora za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije.
Uradno Slovenija lova na svetovno prvenstvo 2023 še ni začela, a so priprave na vnovično kandidaturo že stekle, pravi Dolenc: "Priprave smo začeli že dan po zavrnitvi kandidature za SP 2021. Že danes poteka cel kup aktivnosti, tako doma kot v tujini, da bi bil naš projekt na kongresu v Poreču na najvišji mogoči ravni in bi lahko upravičeno pričakovali, da bomo na njem tudi dobili organizacijo svetovnega prvenstva leta 2023."
Možnosti za uspeh so velike
Zdaj mora biatlonski del SZS pripraviti projekt, dobiti potrditev izvršilnega odbora domače krovne smučarske zveze, nato pa leta 2018 na kongresu Mednarodne biatlonske zveze v Poreču prepričati še tujce. Glede na to, da je bila Pokljuka v zadnjih letih že dvakrat poražena in je zadnje prvenstvo gostila pred 15 leti, so možnosti za uspeh velike.
Pokljuki so pred nekaj leti še lahko očitali pomanjkanje gledalcev, a v zadnjih nekaj letih se je tudi to spremenilo. Letos si je napete obračune svetovne biatlonske elite na Rudnem polju ogledalo več kot 16 tisoč gledalcev, ki so pripravili zares izjemno vzdušje, pa čeprav so slovenski navijači pogrešali najboljšega tekmovalca domače izbrane vrste, Jakova Faka. So pa zaradi nekoliko ugodnejšega termina v večjem številu kot ponavadi prišli tuji navijači.
Izjemen obisk presenetil tudi organizatorje
"Nemogoče je najti kakšno večjo pomanjkljivost v organizaciji letošnjih tekem na Pokljuki. Pogovarjamo se samo o detajlih," pravi Tomaž Šušteršič.
"V zadnjih letih smo bili na Pokljuki vajeni, da so se slovenski tekmovalci bojevali za stopničke, zato je bil tudi obisk domačih navijačev večji, moram pa priznati, da smo bili letos zelo presenečeni nad obiskom v petek in nedeljo. Za soboto smo pričakovali dobro zasedene tribune in to se je dejansko tudi zgodilo, saj je bil obisk s 6.500 gledalci največji enodnevni v vseh izvedbah pokljuških tekem. V nedeljo smo pričakovali nekoliko manj ljudi, a krasno vreme in krasna kulisa so prepričali gledalce, da so prišli na Pokljuko in si ogledali spektakel," je črto pod letošnjim dogajanjem potegnil generalni sekretar organizacijskega odbora Pokljuka Tomaž Šušteršič.
"Številke so fantastične! V preteklih letih smo v štirih tekmovalnih dneh zbrali okoli 20 tisoč gledalcev, letos pa v le treh več kot 16 tisoč, kar je ena največjih predstav v vsej pokljuški zgodovini," je še razlagal Šušteršič in priznal, da jim je pri tem pomagalo tudi dejstvo, da se je svetovni pokal v Sloveniji ustavil bolj zgodaj kot običajno: "Ta termin je pomagal predvsem pri privabljanju gostov iz tujine. Reči moram, da je tudi kampanja, ki smo jo lani izvedli v Hochfilznu, od katerega smo letos dobili tako termin kot spored tekem, bila uspešna. Marsikateri gledalec, ki je bil navajen odhajati tja, se je letos odločil za Pokljuko."
Izidi tekem svetovnega pokala na Pokljuki:
Petek, 9. december:
Sobota, 10. december:
Nedelja, 11. december:
Bo v prihodnje pokljuški termin boljši?
V klasičnem pokljuškem terminu, v drugi polovici decembra, so tako biatlonski navdušenci kot tekmovalci z mislimi pogosto že pri božično-novoletnih praznikih in je zato zanimanje za obisk Pokljuke nekoliko manjše, Marko Dolenc pa zagotavlja, da bo v prihodnje v tem pogledu slovensko prizorišče biatlonskih tekem v boljšem položaju: "O uradnih terminih za prihodnja štiri leta vam še ne morem govoriti, ker program še ni potrjen, imamo pa nekaj informacij in lahko povem, da so termini dobri. Če bo program potrjen, so vsi termini za prihodnja štiri leta na Pokljuki super."
Tekma stane okrogel milijon evrov in prinese sto tisoč evrov dobička
Svetovni pokal je velik organizacijski zalogaj, ki ni poceni, pojasnjuje Šušteršič: "Tekma stane dober milijon evrov, tako na prihodkovni kot odhodkovni strani pa mora biti po dogodku račun uravnotežen. Letos bomo to uresničili s približno sto tisoč evri prihodka. Glede na pogodbo s Smučarsko zvezo Slovenije gre velik del tega prihodka nazaj v delovanje reprezentance, iz enega dela presežka se bodo pokrivali stroški žal neuspešne kandidature za svetovno prvenstvo, vsaj majhen del pa mora ostati za delovanje organizacijskega odbora v letu 2018, saj Pokljuka takrat tekme nima in moramo prihraniti vsaj nekaj sredstev za normalno delovanje, za obratovalne stroške pisarne OO, ko tekme ne bo."
Pokljuka je tudi zaradi nekoliko ugodnejšega termina letos privabila številne tuje obiskovalce, ki ponavadi v Slovenijo ne prihajajo.
Decembra prihodnje leto torej svetovnega pokala na Pokljuki ne bo, a bodo imeli organizatorji vseeno nekaj dela, pravi Dolenec: "Običajno je, da v vsakem štiriletnem ciklusu Pokljuka dobi tri tekme, za nas je to iz organizacijskega in finančnega vidika velik hendikep, a to tako ali tako vemo že vnaprej. Prihodnje leto se bo zato, da bo ta organizacijska struktura ostala v formi, tukaj priredila tekma nižjega ranga, vse pa se že pripravlja za prihodnje leto, se pravi za sezono 2018/19."
"Mogoče bi bil za piko na i potreben še kakšen boljši rezultat"
Zagotovo najglasnejši navijači na Pokljuki so vselej tisti iz Nemčije, letos je bilo opaziti večje število ruskih, pa tudi francoskih, kar v zadnjih nekaj letih ni bil običaj. Tudi Slovenci so množično in glasno podprli naše biatlonke in biatlonce, kar ni ušlo letos najboljšemu slovenskemu reprezentantu Klemnu Bauerju, ki se jim je po vsakem nastopu tudi zahvaljeval za podporo. "Tribune so polne, prav veliko več ljudi nanje niti ne bi bilo mogoče več spraviti, in to daje Pokljuki potrditev, da gre za velik dogodek, ki ga brez težav postavimo ob bok vsaj Vitrancu, če je že precej večja Planica v tem pogledu neulovljiva," je razmišljal 30-letni Ihanec in dodal: "Mogoče bi bil za piko na i potreben še kakšen naš boljši rezultat, a na splošno je to res lep dogodek."
K čudoviti pokljuški kulisi je letos pripomoglo tudi imenitno vreme.
Planica neulovljiva, Pokljuka na ravni Kranjske Gore in Maribora
Planica je v slovenski športni folklori res izjemna, saj neverjetne množice ljudi pritegne, tudi ko našim športnikom ne gre najbolje, druga slovenska prizorišča tekem svetovnega pokala, Kranjska Gora (Pokal Vitranc), Maribor (Zlata lisica), Rogla (smučarski tek), Ljubno (ženski skoki) in Krvavec (telemark), pa so tako kot Pokljuka pogosto vezani na uspehe domačih športnikov.
Tradicionalni prizorišči svetovnega pokala v alpskem smučanju, Kranjska Gora in Maribor, tako v najboljših letih ob progo v dveh tekmovalnih dneh privabita tudi okoli 20 tisoč ljudi, kar je povsem primerljivo s Pokljuko. Morda letos mariborsko Pohorje zaradi zadnjega poslovilnega nastopa slovenske šampionke Tine Maze obišče še kakšen več, medtem ko bi utegnil biti obisk Pokala Vitranc zaradi nekoliko slabše forme slovenskih slalomistov in veleslalomistov slabši.
Je pa vsako leto več tudi takšnih, ki se zavedajo, da je priložnost na delu v živo videti najboljše športnike sveta velik privilegij.
1