Od Chamonixa do Faluna

Do danes je zrasla žlahtna tradicija v tem lepem športu, saj bo švedski Falun gostil že 50. svetovno nordijsko prvenstvo.

Velemojstri v treh znamenitih nordijskih panogah (smučarski tek, smučarski skoki in nordijska kombinacija) pa se niso zadovoljili s tem, da bi morali po Chamonixu čakati na največje tekmovanje še nadaljnja štiri leta. Zato se je porodila imenitna zamisel, da se organizira svetovno prvenstvo, ki je dočakalo svoj blesk v samostojni luči že naslednje leto. Na Češkem v Janskih Laznah (Johannisbadu) so izpeljali prvo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, ki ni bilo vezano na olimpijske igre. Dokončno samostojnost pa so dosegli po zimskih olimpijskih igrah leta 1980, ko se še zadnjič podeljevali najboljšim tako olimpijska kot svetovna odličja.

Do druge svetovne vojne so se najboljši nordijski smučarji srečevali vsako leto. Nastopali so zgolj moški predstavniki, pot pa jih je večinoma vodila po evropskih prizoriščih. Čast ostalih celin je rešil Lake Placid v ZDA, ki je gostil najboljše zimske športnike v štirih disciplinah leta 1932. Prevlada Skandinavcev (predvsem domovine nordijskega smučanja - Norveške) je bila več kot očitna. Po Zakopanah, kjer so leta 1939 tik pred vdorom nemških sil še spravili pod streho zadnje svetovno prvenstvo, je nastopil devetletni premor.

Lahti najbolj tradicionalno prizorišče

Sile v svetu nordijskega športa so ostale podobno razporejene tudi leta 1948, ko se je na prvih povojnih olimpijskih igrah v St. Moritzu nadaljevala nordijska tradicija srečevanja športnikov na najvišji ravni.

V "moderni" dobi svetovnih prvenstev je ponovno največ priložnosti za organizacijo zahtevnega dogodka pripadlo evropskim mestom. Lahti na Finskem je gostil velemojstre na smučkah že petkrat in velja za nordijsko prestolnico svetovnih prvenstev.

Slovenci gojimo najlepše spomine na Val di Fiemme 2013, Oslo 2011, Sapporo 2007, Oberstdorf 2005, Val di Fiemme 1991, saj so se naši šprotniki s teh tekmovanj vračali z odličji.

Norvežani pred ostalimi

Na večni lestvici osvojenih odličij premočno vodi Norveška. Njeni nordijski asi so do zdaj osvojili 115 zlatih, 94 srebrnih in 95 bronastih medalj ter se zaustavili na številki 304. Prvi zasledovalci so sosedje Finci (194), sledita pa še Švedska (da bo skandinavska prevlada popolna) in prva velesila nekdanjega vzhodnega bloka Sovjetska zveza. Če bi Sovjetom prišteli še odličja, ki so jih v obdobju padca "železne zavese" osvojili še "neuradni" nasledniki Rusi, bi se približali številki 200, tako pa ostajajo občutno za Norvežani in Finci.

Na dosedanjih svetovnih prvenstvih je dočakalo slast osvojitve odličja 24 držav. Med njimi je po zaslugi gorenjskega orla Francija Petka z zlatom v Val di Fiemmeju tudi Jugoslavija. Slovenija pa se kot samostojna država lahko pohvali s sedmimi odličji. Zlat je bil Rok Benkovič v Oberstdorfu, srebrna je bila Petra Majdič v Saporu. Naša najboljša tekačica je bila bronasta še v Oslu leta 2011. Takrat so do ekipnega bronastega odličja priskakali tudi skakalci, bronasta pa je bila tudi ekipa na moštveni tekmi leta 2005 v Oberstdorfu. Od skakalcev je Sloveniji priskakal medalji še Peter Prevc, ki je bil pred dvema letoma v Val di Fiemmeju srebrn in bronast.