Ob zgodovinskem uspehu se mu je od srca odvalil velikanski kamen

Prehiteti Norvežanki Ingvild Flugstad Oestbergin in Maiken Caspersen Falo ter zaostati le za Švedinjama Stino Nilson in Majo Dahlqvist je izjemen uspeh. Pod ta uspeh sta se podpisali Katja Višnar in Anamarija Lampič. Za le 0,37 sekunde sta bili oddaljeni od zlate medalje, vendar je srebro za Slovenijo kot zlato. "Na dosegu je bila, ampak ne bomo gledali na barvo. Tudi če bi bil bron, bi se ga veselili. Imata srebro. Zasluženo," je povedal glavni trener Nejc Brodar, ki je bil nekoč tudi sam tekač na smučeh, šteje pa šele 36 pomladi.

Ob uspehu slovenskih deklet je izpostavil delo vseh v ekipi, ki so pripomogli, da se Slovenija po letu 2011 spet veseli medalje na nordijskem svetovnem prvenstvu. Pred tem je Petra Majdič kot edina dvakrat stala na odru za zmagovalke na tovrstnem tekmovanju. Leta 2007 je bila v Saporu v šprintu srebrna, štiri leta pozneje v Oslu pa še bronasta.

Sportal Izjemno! Katja Višnar in Anamarija Lampič svetovni podprvakinji v šprintu!

Foto: Vid Ponikvar Vaše prve misli ob velikem uspehu deklet in osvojeni srebrni medalji?

Nad slovenskim tekom sije sonce.

Kako ste doživljali vse skupaj?

Na neki način zelo umirjeno. Po drugi strani se mi je odvalil velikanski kamen od srca. Predvsem zaradi neposrečenega četrtka, kar se smuči in drugega tiče. Verjel sem v dekleti, da sta dobro pripravljeni. V času kvalifikacij klasičnega šprinta sta nakazovali na to. Servis je pripravil, brez pretiravanja, najboljše smuči - od vseh reprezentanc. Dekleti sta nadgradili njihovo delo. Videli smo, kaj pomenijo smuči. Ko imaš enkrat vrhunsko formo, potem pride rezultat. Naredili sta vse, kar sta mogli. Na koncu jima okoli vratu zasluženo pripada srebrna medalja.

Ste imeli v glavi, da bi bila medalja bolj dosegljiva v posamičnem ali ekipnem šprintu?

Vedel sem, da smo v obeh disciplinah izredno močni. Če sem iskren, bi prej v ospredje postavil solo šprint. Nenazadnje sta bili dve najboljši v klasični tehniki. In če naredita, kar sta mogli, ob tem, da je ekipa stala za njima, se je sestavljanka pravilno sestavila. In danes je srebrne barve.

Smučarsko-tekaška družina, ki se je v nedeljo veselila srebne medalje Katje Višnar in Anamarije Lampič. Foto: SZS Dekleti sta bili zelo blizu tudi zlatemu odličju.

Zlata medalja je bila na dosegu, ampak ne bomo gledali barve. Tudi če bi bil bron, bi se ga veselil. Imata srebro. Zasluženo!

Kaj vam pomeni ta medalja?

Potrditev, da ekipa dela dobro. Fantje vedo, za kaj so tukaj. Če so dober trening, smuči, ekipa in če tekmovalci s taktičnega vidika naredijo, kar je treba, potem pride rezultat.

Vas je bilo pred prvenstvom kaj strah, ker je imela Anamarija zdravstvene težave?

To ni vplivalo na to. Res, da smo se nekoliko ustrašili in jo preventivno poslali na preglede. Ko so zdravniki prižgali zeleno luč, ni bilo bojazni, da ne bi nastopala v Seefeldu. Pokazala je, da je tudi njena forma vrhunska. Predvsem sem vesel za dekleti, ker je zdaj trud, ki ga vlagata v ta šport, vse odrekanje …, poplačan. Konec koncev je tudi ekipa, ki stoji zadaj, dobila lepo nagrado, da se pravilno dela.

Sportal Ob izjemnem uspehu slovenskih junakinj sta se oglasila Pahor in Mazejeva

Foto: SZS Kakšna navodila ste jima sploh dali pred današnjim tekom?

Pustil sem ju pri miru. Deset minut pred štartom sem jima le zaželel srečo. Kvalifikacije sta odtekli vrhunsko. Od vsega sem se bal, da ne bi prišla kakšna otoplitev, da ne bi imeli težav s smučmi. Servis se je odzval. Ko se je tekma začela, sem videl, da so smuči dobre. Celoten tek sta taktično zrelo odtekli. Držali sta kontakt. Ko je Ana prišla v zadnji spust z drugimi, sem vedel, da bomo močnejši od ene reprezentance. Štiri so bile namreč v igri. No, na koncu je bila hitrejša od dveh. Srebrna medalja je bila zaslužena.

Kaj vam pomeni ta medalja, saj ste šele krstno leto glavni trener slovenske reprezentance?

Na neki način v prvi meri veliko olajšanje. Zlasti, ker se nam je zgodilo na posamičnem šprintu. Na drugi strani pa, ko so mi spomladi ponudili to mesto, sem si rekel, da je čas, da gremo korak naprej. Smučarski tek sem spoznaval, od dela v servisu do pomočnikovega dela. Deklica za vse. Vedel sem, da lahko zapeljemo to ekipo. Zagotovo je bila dobrodošla pomoč Olaja (Ola Vigen Hattestad, op. p.), ki je prispeval veliko k temu uspehu, kakor tudi serviserji, fizioterapevt … Ekipa deluje enotno. Ko vse deluje, se najdeš.

Kakšna pridobitev je Hattestad, partner srebrne Katje Višnar?

Ko ti svetuje olimpijski zmagovalec in ti da nasvet, je velika stvar. Prvak je bil in ima znanje. Na začetku sezone sva se pogovorila, na katerih področjih bo več pomagal - taktična priprava in tehnika. Prinesel je kar precej znanja iz Norveške, ki ga nekako ne moreš dobiti. Mislim, da smo dobro prepletli vse skupaj in vzpostavili dobro klimo. Na koncu je rezultat nagrada za dekleti, po drugi strani pa tudi za celotno ekipo.

Slovenija ima po zaslugi Anamarije Lampič in Katje Višnar prvo medaljo na nordijskem SP v Seefeldu. Njuna je srebrne barve. Foto: SZS Mislite, da bo ta uspeh prepričal Katjo Višnar, da bo še nekoliko vztrajala v smučarskem teku?

V to se ne bi spuščal. To je njena odločitev. Je pa ta uspeh zagotovo velika motivacija za eno ali dve sezoni. V tem trenutku je najbolj pomembno, da prespimo in podoživimo uspeh. Za načrte bo še dovolj časa.

Za konec spregovorite še kakšno besedo o moškem teku, ki se je tudi začel vzpenjati.

Fanta sta si danes povsem zasluženo pritekla mesto v finalu. Na koncu ju je malce zmanjkalo. Ne glede na vse sta odtekla odlično tekmo. Zasluženo sta med deset. To je bil njun cilj. Na eni strani medalja, na drugi strani fantom vse čestitke. Je pa res, da Miha Šimenc res kaže napredek. Nekoliko se mu je ponesrečil šprint na svetovnem prvenstvu. Morda je bila želja prevelika. Ni še toliko izkušen. Verjamem, da bo naredil premik naprej. Tudi Janez Lampič in še kdo od mlajših lahko v nekaj sezonah ob dobrem in konstantnem delu zraste. Da bi se nekega dne veselili tudi moških stopničk in medalj.