Planica
Petek, 15. 3. 2019, 8.26
5 let, 1 mesec
Na današnji dan pred 40 in 83 leti
Na današnji dan sta se v Planici zgodila dogodka, o katerih govorimo še danes #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,81
Na današnji dan pred 40 leti je v dolini Pod Poncami prvič zadonela Avsenikova skladba Planica, Planica, ki je postala sinonim dolgih poletov. Prav tako prvič pa se je zgodilo, da je kdo od skakalcev preletel magično mejo 100 metrov. Prvi človek, ki mu je to uspelo, je bil Sepp Bradl. Leta 1936 je pristal pri daljavi 101,5 metra.
Na današnji dan pred natanko 40 leti so v dolini Pod Poncami prvič zaigrali skladbo Planica, Planica, ki je postala nepogrešljiv del planiškega skakalnega praznika. Odo snežni kraljici je v različici, ki jo poznamo danes, Ansambel bratov Avsenik prvič izvedel na odprtju svetovnega prvenstva v smučarskih poletih, 15. marca 1979, na odru tik ob domu RTV.
Na morje, na morje v Planica, Planica
Zanimivo je, da delovni naslov skladbe sprva ni vabil pod Ponce, pač pa na morje. Kot je v pogovoru za Sportal povedal Sašo Avsenik, vnuk Slavka Avsenika, ki je bil v svojih mladih letih tudi član jugoslovanske reprezentance smučarskih skakalcev, je skladba nastala že leta 1965, nosila pa je delovni naslov Na morje, na morje.
Pozneje se je preimenovala v Smučarsko, leta 1979 pa je na dvojnem albumu Vesele urice izšla skladba Planica, Planica v obliki, kot jo poznamo danes.
Vnuk Slavka Avsenika Sašo Avsenik pravi, da je skladba Planica, Planica nastala že leta 1965. Sprva je nosila delovni naslov "Na morje, na morje".
Slavko Avsenik je prav v Planici postavil svoj skakalni rekord
Slavko Avsenik je bil Planici nasploh zelo naklonjen. Kot nam je povedal Aleksi Jercog, avtor knjige Zlati zvoki, ki povzema Avsenikovo diskografsko zapuščino in opisuje življenje in delo bratov Avsenik, je Planica v srcu Slavka Avsenika vedno zasedala posebno mesto.
"Kot član jugoslovanske reprezentance smučarskih skakalcev se je namreč prav tam dokopal do svojega najboljšega športnega dosežka. Na Bloudkovi 80-metrski skakalnici je skočil 74 metrov. A še bolj kot po daljavi se je Slavko odlikoval v slogu, ki mu ga je marsikdo zavidal," pripoveduje Jercog.
Tržaškemu glasbenemu ustvarjalcu Aleksiju Jercogu, ki je velik del življenja posvetil raziskovanju Avsenikove dediščine, je Slavko Avsenik zaupal, da je v dolini Pod Poncami vedno imel pravljični občutek. Tam je dosegel tudi svoj skakalni rekord - 74 metrov.
Slavko Avsenik: V Planici sem kot športnik vedno imel pravljični občutek
Menda je bila Planica zanj sanjska destinacija. Jercogu je v enem od pogovorov zaupal, da je zanj vedno imela poseben čar.
"Kot športnik sem tam vedno imel pravljični občutek. Žal mi je le, da so mi preprečili skok s stometrske skakalnice," je Avsenik, ki je že aprila leta 1968 s svojimi glasbeniki priredil samostojni koncert za dograditev skakalnice, leta 1979 pa je Ansambel bratov Avsenik z izkupičkom nekaterih svojih koncertov prispeval k obnovitvi 180-metrske skakalnice, pred leti zaupal avtorju knjige Zlati zvoki.
Avsenik je smučarskoskakalno kariero končal zaradi hudega padca v Celovcu in se je intenzivno posvetil igranju harmonike.
Največkrat odigrana skladba v dolini Pod poncami
V prvih letih so znani napev zavrteli ob vsakem poletu, daljšem od 200 metrov, a ker so športni orli to znamko začeli premagovati kot za šalo, se je tudi točka, ki označuje "vklop" Planice, z leti spreminjala. Kako bo letos, bo znano tik pred začetkom tekmovanja.
Sepp Bradl, prvi človek, ki je leta 1936 preskočil magičnih 100 metrov. (Fotografija je bila posneta med 7. do 11. marcem 1951).
Pred natanko 83 leti: prvič prek 100 metrov
Druga pomembna obletnica, ki jo obeležujemo na današnji dan, pa je 83-obletnica prvega poleta prek magične meje stotih metrov. To je 15. marca 1936, ob tretjem planiškem tekmovanju, uspelo komaj 18-letnemu avstrijskemu mladeniču Josefu Seppu Bradlu, ki je pristal pri 101,5 metra.
"To je bila takrat res velika senzacija in uresničitev Bloudkove fantazije leteti," se je mejnika, ki mu je bil priča v živo, v enem od pogovorov za Sportal spomnil zdaj že pokojni igralec Demeter Bitenc.
Bradl je omenjeno rekordno znamko izboljšal dve leti pozneje, ko je prav tako na Bloudkovi velikanki zmogel 107 metrov. Leta 1938 mu je rekord vzel Rudi Gering (1941). Trenutek rekord Planice je v lasti Poljaka Kamila Stocha, ki je leta 2017 poletel do znamke 251,5 metra.
Prihodnji petek bo v Planici spet zelo živahno, v nedeljo pa bo padel zastor na sezono svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih.
Še teden dni do zadnjega dejanja sezone v smučarskih skokih
Dogajanje na Letalnici bratov Gorišek, ki letos praznuje 50-obletnico, se bo začelo v četrtek, 21. marca, s kvalifikacijami in nadaljevalo s petkovo posamično preizkušnjo, sobotno ekipno in v nedeljo s še eno posamično tekmo in podelitvijo kristalnih globusov.
Čast prvega skoka bo pripadla slovenskemu B-reprezentantu Roku Tarmanu, osrednji skakalci pa se bodo potegovali za izdatno finančno nagrado 17.500 evrov.
