Sreda, 13. 1. 2016, 9.43
7 let, 1 mesec
Letalnica, na kateri so Slovenci parali živce Avstrijcem
Do nedavnega so bili v Avstriji veseli in zadovoljni, da se je na letalnici na Kulmu sploh letelo okoli 200 metrov. Ko je slovenski skakalni funkcionar Marko Mlakar navezal stik s šefom tekem na Kulmu Hubertom Neuperjem in mu razložil, da se z določenimi posegi in posodobitvami na napravi da poleteti tudi prek 240 metrov, je Avstrijec hitro dal pobudo, da so zbrali sredstva in jo prenovili.
"Matematika je v celoti na naši strani – moramo narediti profil letalnice. Torej, glava je naša, roke in delo pa od domačinov. V Avstriji smo želeli projektirati tudi arhitekturo, a ker niso dobili evropskih sredstev, je bilo potem to na strani Avstrijcev," je pred letom dni razlagal alfa in omega pri gradnji skakalnic Janez Gorišek, ki svoje znanje prenaša na sina Sebastjana, v ponos pa jima je, da smo Slovenci glavni konstruktorji v skakalnem športu.
Zdaj ima letalnica na Kulmu, ki bo ob koncu tedna prizorišče svetovnega prvenstva v poletih, takšne standarde kot napravi v Planici in Vikersundu. Kritična točka K je pri 200, HS (velikost letalnice) pa pri 225 metrih.
Freund, Tepeš, Prevc
Lani ob svojem krstu še ni bila povsem narejena, kljub temu pa smo videli tudi ekstremne daljave, a le redke. Severin Freund, ki je zmagal tisti konec tedna, je poletel 237,5 metra (svetovni rekord je 251,5 metra in si ga lasti Norvežan Anders Fannemel, ki je do te znamke poletel v Vikersundu), drugi najdaljši daljavi pa trdno v rokah držita slovenska skakalca. Jurij Tepeš in Peter Prevc sta pristala pri 231 oziroma 230,5 metra.
Spomnimo se, kako so skakalci pred letom dni izpostavljali strah, ko so se spuščali po avstrijski napravi. Po odskoku z mize so imeli namreč izjemno višino, zaradi česar jih je mnogo imelo mehkejša kolena, zato so domačini obljubili, da bodo do svetovnega prvenstva v poletih napravo prilagodili. V ta namen so nasuli približno 2,5 metra materiala in naredili dodaten most, saj bi bila zemlja za umetno hrbtišče pretežka.
Najlepša je planiška letalnica
"Če gledam vse tri letalnice, potem je najlepša naša v Planici. Najraje skačem na njej. Roko na srce je tudi največja. Vprašanje je le, kdaj bodo pustili, da se bo na njej letelo daleč. Kulm se mi je zdel lani strašljiv in ne verjamem, da bo teh 2,5 metra dodatne višine pomagalo, ker smo bili lani res visoko. Na Vikersundu pa mi lani ni bilo všeč, da so lahko leteli le trije skakalci, preostali pa smo se po hrbtišču valili," pravi Robert Kranjec, ki je na prejšnji letalnici blestel, saj je dvakrat zmagal in bil enkrat drugi.
Avstrijcem sta živce parala tudi Primož Peterka, ki je stopil na najvišjo stopnička odra za zmagovalce leta 1997, sedemnajst let pozneje pa je to storil še Prevc, ki je v tem avstrijskem kraju sploh prvič v karieri zmagal. Veliko zadovoljstva je letalnica Kulm prinesla tudi Urbanu Francu, ki se je leta 1996 na svetovnem prvenstvu v poletih veselil bronastega odličja.
V Planici je termika najboljša
Pa bi lahko letos na svetovnem prvenstvu v poletih na Kulmu poleteli tudi rekordno? "Če so na hrbtišče naložili dovolj materiala, potem je mogoče. Vse je odvisno od pogojev in kdo leti. Najbolj realno je v Planici. Termika je pri nas daleč najboljša. Vendar je pri nas vse odvisno od Jelka Grosa," je Kranjec v smehu sklenil odgovor.
Ob pogledu na vremensko napoved bo najboljši dan za letenje na Kulmu v četrtek na treningu, saj bo jasno, nato pa je napovedano tudi obilno sneženje in veter.
Karkoli se bo zgodilo na Kulmu, pa je v skakalnem svetu praktično vsem jasno, da je prenovljena Letalnica Bratov Gorišek daleč najbolj prijazna do skakalcev, kjer lahko poletijo nekoliko dlje in uživajo v zraku. Pravijo ji avtocesta, saj je na njej leteti udobno in varno.