Ko sindrom Žana Koširja obrodi sadove

Deskanje, posebna različica smučanja, kjer smučar drsi le na eni široki deski in pri tem ne uporablja palic, je po zaslugi deskarja Žana Koširja, dobitnika dveh olimpijskih medalj v Sočiju, znova v vzponu. Še posebej je to mogoče opaziti v Koširjevi občini, v Tržiču, pripoveduje Slavko Šumič, trener deskanja na snegu pri smučarski šoli Zupi.

"V Tržiču se zdaj spet kaže zanimanje za deskanje, tako kot se to redno dogaja, kadar določeni športniki postanejo medijsko bolj zanimivi, z njim pa postane zanimiv tudi njihov šport," pravi učitelj z več kot 20-letno prakso poučevanja veščin deskanja, ki je v Sloveniji zlate čase doživljalo med letoma 1995 in 2005.

Kdaj stopiti na snežno desko?

Ker je rubrika Ko bom velik, namenjena predvsem staršem, se bomo bolj kot deskanju v obliki vrhunskega športa posvetili deskanju kot obliki zimske rekreacije.

Kdaj torej začeti in kaj kupiti? Učitelj deskanja na snegu Slavko Šumič je prepričan, da za deskanje nikoli ni ne prepozno ne prezgodaj, začnete lahko že pri treh ali pa šele pri zrelih 60 letih.

Kako hitro se naučiš?

Šumič trdi, da je učenje deskanja še enkrat hitrejše kot učenje smučanja.

"Tečajnik se osnov nauči že v treh do petih dneh in to ne glede na športno predznanje. Seveda potem potrebuje še precej časa za piljenje tehnike, a osnove je mogoče hitro pridobiti."

Tečajnikom največ težav povzročata zavoj na hrbtno stran ter drža naprej, medtem ko je pri smučanju drugače, saj so smučarski čevlji bolj fiksni, na smučarski deski ali bordu pa so čevlji v gležnju upogljivi, tako imenovani bootsi pa so še mehkejši.

Iz prve roke

Trenerjevi trditvi o bliskoviti hitrosti učenja deskanja prikimava tudi Matjaž Markelj, 37-letnik iz Pristave, domačega kraja Žana Koširja, ki se je deskanja lotil precej pozno, a tudi precej uspešno.

"Deskanja sem se lotil pri 25 letih, smučal pa nisem nikoli," pravi Markelj. Vsa druščina je deskala na snega, pa se je tega lotil še sam. Njegovo športno ozadje je obarvano z borilnim športom ju jitsu, kjer so padci (tako kot tudi na začetku pri deskanju) del vsakdana.

Izposodil si je opremo za "race", kmalu je preizkusil opremo za freestyle in si potem nabavil še svojo.

"Na začetku je bilo kar nekaj padanja, ko pa se enkrat spraviš čez to raven, gre za prvovrstni užitek. Ko smučaš po celcu, je tako, kot bi se vozil po zraku," postreže s primerjavo in doda: "Kot deskar spoznavaš terene, ki jih kot klasični alpski smučar s smučarsko vozovnico ne bi nikoli spoznal. Lažje začutiš naravo, uživaš v razgledih, skačeš, pri tem pa ne občutiš nobenega pritiska, vsaj jaz tako dojemam ta šport. Nikamor se ti ne mudi, ni take dirke s časom kot pri smučanju," pravi Markelj, ki je največ deskarskih zavojev in skokov opravil na avstrijskem ledeniku Moltall.

Po njegovih stopinjah že nekaj let stopica tudi njegov prvorojenec, devetletni Valuk, ki je najprej smučal, nato pa že pri treh letih izrazil željo bo deskanju – privlačile so ga predvsem vse oblike skokov – in od takrat ga je težko spraviti nazaj na smuči.

Razlika: smučanje ali deskanje

Razlika med smučanjem in deskanjem je očitna. Smuča se po eni široki deski namesto po dveh ožjih, na uporabo palic lahko mirno pozabite. Nakup opreme vas bo stal približno enako pri obeh zvrsteh snežne zabave.

Potrebujete snežno desko (ta naj meri približno do višine brade ali nosu), opremljeno z vezmi, čevlje (pancerje ali mehkejšo različico čevljev, bootse), čelado, kakovostne rokavice, ki naj bodo nepremočljive in bolj varne v zapestju in smučarske hlače.

Še večja razlika je v lastnostih, ki jih potrebujete za uspešno deskanje, in sicer je poudarek na ravnotežju (če ste rolali, rolkali, se podili s kolesom BMX ali trenirali borilne veščine, je to dodaten plus), vzdržljivosti (po mnenju trenerja Šumiča mora biti deskar kar 50 odstotkov bolje fizično pripravljen kot smučar) in moči spodnjega dela nog. "Pri deskanju si obsojen na določen položaj, noge nimajo časa za počitek," pravi Šumič.