Boštjan Kline: Številko 1 ob svojem imenu bi lahko gledal v nedogled

Po Andreju Jermanu, Andreju Špornu in Roku Perku je 24-letni mariborski alpski smučar četrti Slovenec z uvrstitvijo na stopničke za zmagovalce na smuku svetovnega pokala. Do svojega zvezdniškega trenutka je prišel v Garmisch-Partnekirchnu, kjer ga je kot zadnji v trideseterici ugnal le Norvežan Aleksander Aamodt Kilde. "Res sem že vohal zmago, a nič ne de. Tudi ta bo prišla," pravi Kline, ki je na poti do uspeha kariere navduševal s stabilnostjo v obeh hitrih disciplinah, a pred tem, že leta 2011, navdušil z dvema zlatima kolajnama na mladinskem svetovnem prvenstvu.

Drugemu mestu se ne gleda v zobe. A vseeno … Ste se, potem ko je svoje delo opravila elitna sedmerica, že videli na najvišji stopnički? Da. Tega ne skrivam. Ko je elitna sedmerica prišla v cilj, moj čas pa je bil nepremagan, so mi misli begale proti najvišji stopnički. Verjetno bi na njej tudi pristal, če si v spodnjem delu proge ne bi privoščil tiste napake. Ta me je stala zmage. To je pač šport.

A ne gre za grenak priokus, ki bi vam omejeval veselje ob uspehu kariere? Ne! Neizmerno sem vesel. Če bi mi nekdo ob prihodu v cilj dejal, da bom sedmi, bi ga objel. Naj sedaj obžalujem drugo mesto? Ha, ha … Nori občutki. Dvomim, da dojemam, kaj se dogaja.

S kakšnimi besedami bi povzeli svoj dan? Pravzaprav se ni dogajalo prav nič posebnega. Res je sicer, da sem nastopil s štartno številko tri. Tako kmalu se na progo nisem podal še nikoli. Tudi zaradi tega sem z uradnim ogledom proge malce pohitel. Sledilo je ogrevanje, priprava na štart … Klasični protokol, torej. Res pa je, da sem bil nekoliko bolj samozavesten.

Med vožnjo sem sledil svojim idejam. Bil sem samozavesten. Tudi drobne napake me niso iztirile. A to je bila tekma, na kateri so napake delali vsi. Ko sem videl, da sta bila Andrew Weibrecht in Mattia Casse krepko počasnejša, sem slutil, da je to dober znak. A na stopničke nisem upal pomisliti.

Nato pa … Na preostalih tekmah se po nastopu hitro umirim. Tokrat pa se je napetost v meni iz minute v minuto povečevala. Uf, kakšni trenutki so bili to.

Govorite o čakanju na razplet. Dolgo ste stali na mestu, ki je namenjen vodilnemu … Dvomim, da me boste še kdaj toliko časa gledali na tistem mestu. Lepo je stati tam. Gledati proti semaforju, na katerem piše: 1. Boštjan Kline. Oh, sanjsko! To sliko bi lahko gledal v nedogled. Res pa je, da sem se spraševal, kdaj se bo slika spremenila. A do spremembe ni prišlo. Kar zaostajali so, Kline pa je ostajal prvi. Spominjam se, ko mi je Švicar Beat Feiz prišepnil: "Še Kilde, nato se boš lahko veselil." A prav ta Kilde me je nato prehitel.

Pogovori s tekmeci. Kakšen poseben utrinek? Imel sem občutek, da čutijo mojo zgodbo. Čutijo, koliko sem vložil v svoj smučarski razvoj. Tega je leta 2013 zavrla še poškodba. A vseskozi sem garal in verjel, da mi bo uspelo. Zdaj se je vse to obrestovalo. Kot rečeno, imam občutek, da so tekmeci to začutili ter mi iskreno privoščili.

Bili ste mladinski svetovni prvak. Takrat ste si verjetno v mislih začrtali svojo pot. Se zdaj uresničuje? Upal sem na hitrejši preboj. A zdaj vem, da vse pride ob svojem času. Morda na stopničke nisem bil pripravljen. Dolgo sem se učil. Ob tem pa sem bil potrpežljiv in vztrajen.

Prav potrpežljivost je ena od vaših največjih odlik … Vse ob svojem času! Kolikor vložiš, toliko boš dobil. To so moja načela, ki se jih držim.

Vse ob svojem času. Tudi zmaga? Ponavljam, sem potrpežljiv. Verjamem, da bo prišel tudi ta trenutek.