Torek, 22. 3. 2022, 18.30
2 leti, 7 mesecev
Pogovor z veteranko alpskega deskanja Claudio Riegler
49-letna avstrijska deskarka: Moja leta so moja največja motivacija
Za avstrijsko deskarko Claudio Riegler, ki bo julija prihodnje leto dopolnila okroglih 50 let, je težka sezona. Ker se po preboleli okužbi s koronavirusom ni odločila za cepljenje, je morala izpustiti olimpijske igre v Pekingu, iz istega razloga pa je ostala tudi brez tekem v Italiji. A bolj ko se je sezona bližala koncu, bolj je njena motivacija za vztrajanje v karavani naraščala. Bo vztrajala vse do abrahama?
"Kako sem? Na Rogli sem vedno super. Sicer sem izgubila v četrtfinalu, ampak tukaj se res vedno odlično počutim. Super organizacija," je organizatorje sredine deskarske preizkušnje na Rogli (nastopila je na vseh 11 tekmah svetovnega pokala na Rogli, in dvakrat stala na stopničkah – leta 2018 je bila druga, leta 2013 pa tretja) pohvalila veteranka deskanja alpskega sloga Claudia Riegler, ki bo julija letos dopolnila 49 let.
Kako dolgo bo vztrajala med "profiji"?
Ravno zato je v pogovoru z vedno na široko nasmejano Avstrijko na mestu vprašanje, kako dolgo bo še vztrajala v svetu profesionalnega športa.
V paralelnem veleslalomu na Rogli je osvojila 7. mesto, na zadnji slalomski preizkušnje sezone v Berchstesgadnu v Nemčiji je bila deseta.
"Ničesar ne morem napovedati, lahko pa rečem, da je prav moja starost moja največja motivacija. Kaj vse lahko počnem pri 49 letih? Morda bi to lahko počela tudi pri 50? Kdo ve! Dokazati želim, da se vse začne in konča v naši glavi. Leta niso pomembna. Če res verjameš in se za to boriš, potem je res marsikaj mogoče."
Preizkus prizorišča prihodnjega svetovnega prvenstva
Kaj ne bi bilo krasno, če bi vztrajala vsaj do 50. leta in bi na prihodnjem svetovnem prvenstvu kot abrahamovka osvojila medaljo, jo izzovemo. "Morda pa res (smeh, op. p.). To bi bila res zgodba. Ne vem še, nisem se še odločila. Februarja sem obiskala prizorišče prihodnjega svetovnega prvenstva v Gruziji, kjer sem nastopila na tekmi za evropski pokal. Prizorišče je res čudovito in z veseljem bi še kdaj tekmovala tam."
"Priznam, pred nekaj tedni sem bila povsem brez motivacije, sklenila sem že, da bo to moja zadnja sezona, zdaj pa nisem več tako prepričana."
Brez cepljenja ni olimpijskih iger in tekem v Italiji
Za širokim nasmeškom Rieglerjeve se skriva izjemno težko leto. "Ker se nisem odločila za cepljenje proti covid-19, nisem smela nastopati na tekmah v Italiji, na koncu pa sem ostala tudi brez nastopa na olimpijskih igrah v Pekingu, čeprav sem se na igre uvrstila in čeprav so mi najprej zagotovili, da lahko grem, saj sem decembra prebolela covid. Na koncu so se v avstrijskem taboru odločili, da na Kitajsko ne bodo jemali športnikov, ki niso cepljeni," je pojasnila Rieglerjeva, ki jo je odločitev zveze močno prizadela.
"Priznam, pred nekaj tedni sem bila povsem brez motivacije, sklenila sem že, da bo to moja zadnja sezona, zdaj pa nisem več tako prepričana. Motivacija in veselje do deskanja sta se vrnila, fizično sem še vedno izjemno pripravljena, in nisem več prepričana, da je zame zgodba končana. Pustila si bom nekaj časa, da se stvari poležejo, in pozneje sprejela odločitev," je napovedala.
Rieglerjeva, ki se pripravlja na vlogo mentalnega trenerja v športu, je sprva nameravala v tritedensko karanteno v Pekingu, s švicarsko kolegico Patrizio Kummer sta celo nameravali rezervirati sobo v istem hotelu, a so se v avstrijski smučarski zvezi nazadnje odločili, da na igre ne bodo smeli potovati športniki, ki niso cepljeni.
Ker je Rieglerjeva nazadnje ostala doma, Seline Joerg pa je zaradi nosečnosti oz. materinstva nastop na igrah izpustila, sta se sprostili dve mesti, eno od njih je izkoristila Gloria Kotnik, ki je poskrbela za senzacijo in osvojila olimpijski bron. "Res sem vesela za Glorio," je še dejala Rieglerjeva.
Najtežji del so kondicijski treningi v poletnem času, pravi Rieglerjeva.
Rieglerjeva pravi, da je zanjo največji izziv priprava na naslednjo sezono. "Vsakodnevno obiskovanje fitnesa in iskanje vedno novih načinov kondicijske priprave je vedno velik napor. To počnem že 27 let in težko je iznajti nekaj novega, čeprav se trudim. Svežina pride tudi z menjavo trenerja. Preizkušam različne načine, da le ohranim visoko raven motivacije. Trenutno imam dva trenerja, veliko pa sodelujem tudi s svojo sestro, ki je pred leti prav tako tekmovala v deskanju, tako da imam partnerico pri treningu."