Petek, 24. 10. 2014, 13.16
8 let, 7 mesecev
Polona Hercog: Nekaterim so že grozili
Polona Hercog je v letošnji sezoni odigrala 20 turnirjev. V načrtu jih je imela zagotovo več, vendar se je že na začetku sezone poškodovala. 23-letna Mariborčanka se je po OP Avstralije na igrišča vrnila šele aprila. Hercogova je na lestvici WTA na 96. mestu, v svoji statistiki pa ima letos zapisanih 17 zmag in 20 porazov. Obstanek med prvih sto pomeni, da si je zagotovila nastop na prvem turnirju za grand slam prihodnje leto v Melbournu. To je bil tudi njen cilj. Kljub slabši sezoni še vedno ostaja naša najboljša teniška igralka med posameznicami.
Vaša letošnja sezona se je končala s turnirjem v Luksemburgu. Ste že komaj čakali konec sezone ali bi si želeli še kakšnega turnirja? Glede na to, da se je sezona zame začela dokaj pozno, sem si po eni strani želela, da se turnirji nadaljujejo. Po drugi strani pa sem imela na azijski turneji dva ponesrečena poraza, tako da je morda celo bolje, da se je vse skupaj končalo. Sicer se sezona ni odvila po mojih željah, vendar je konec koncev pomembno, da sem ostala med prvo stoterico, s čimer sem si zagotovila tudi nastop na OP Avstralije. V velik plus si lahko štejem, da sem sezono končala zdrava, tako da bodo priprave za prihodnjo sezono potekale tako, kot morajo.
Se lahko kdaj popolnoma odklopite od tenisa? Zagotovo, včasih se je treba. Po sezoni si vzamem nekaj dni zase in za svoje najbližje. Pravzaprav imam dva tedna počitka, kajti treba je vedeti, da so priprave na novo sezono zelo dolge in zahtevne.
Ali morda kdaj pogrešate "normalno" življenje. Teniški igralci ste vseskozi na poti, po hotelih … Vsekakor tudi na to kdaj pomislim. Sploh takrat, ko svojih najbližjih ne vidiš po mesec ali več. Pogrešam domačo hrano in vse skupaj. Včasih mi ni do tega, da bi šla na pot, ampak tenis jemljem kot neke vrste službo. Pravzaprav nimam druge izbire. Po drugi strani pa ta šport zelo ljubim. Ni se mi težko žrtvovati, saj je ponavadi moj trud na koncu poplačan.
Sezona se ni začela po vaših željah, saj ste že na začetku ubadali s poškodbo. Kaj se ob poškodbah dogaja v glavi športnika? Zadnji poškodbi sta mi vzeli kar precej časa. Da sem pozdravila zapestje, sem potrebovala štiri ali pet mesecev, medtem ko mi je zlomljeno rebro vzelo približno pol leta. Med poškodbo si želiš, da bi se lahko čim prej vrnil na igrišče. Komaj čakaš, da ti zdravniki prižgejo zeleno luč, da lahko začneš znova trenirati. Tudi psihično je zelo naporno in prvi turnirji po vrnitvi so bili vsaj zame zelo težki. Preprosto nisi navajen na tekmovalni ritem. Na začetku je grozna vsaka točka.
Kaj je po vašem mnenju težje; da se kot mlada igralka prebijate med najboljše ali vračanje po poškodbi? Ko si mlad, niti ne veš, kaj pričakovati, in vsak rezultat je zate nekaj novega. Lažje je, ker ti ni treba braniti nobenih točk in tudi javnost ne pričakuje veliko od tebe. Ko pa si enkrat že nekaj dosegel in se moraš vračati s 150. mesta na lestvici, pa zagotovo ni lahko.
Letos ste zamenjali glavnega trenerja, zdaj sodelujete z Željkom Krajanom. Ste zadovoljni, bosta sodelovala tudi v prihodnje? Letošnja sezona je končana in treba jo bo še analizirati. Dejstvo je, da sezona ni šla po načrtih. Treba je ugotoviti, ali smo na pravi poti. Vse bo jasno v prihodnjih tednih.
V zadnjem času, sploh ko gre sezona proti koncu, vidimo vse več poškodb. Serena Williams je morala letos kar nekajkrat predati dvoboj. Kaj je po vašem mnenju vzrok za to? Fizični napori so zares ogromni, prav tako so tudi veliki psihološki pritiski. Včasih te lahko zaradi vseh teh naporov kje "zategne" in naslednji dan nisi tako pripravljen, kot bi moral biti. V takih trenutkih se lahko poškoduješ. Je pa res, da je urnik izredno natrpan. Morda bi morala biti sezona bolj razpotegnjena in turnirji malo bolje razporejeni.
Se glede tega obetajo kakšne spremembe? O tem se že nekaj časa govori, vendar pa so to odločitve, ki jih sprejemajo glavni ljudje na WTA. V zadnjem času je videti, da se vse skupaj dogaja v Aziji.
Tenis je vedno veljal za čist šport, vendarle pa je bilo v preteklosti kar nekaj primerov dopinga. Kako vi gledate na to? Težko rečem, do zdaj nisem imela stikov z nobenim od tistih, ki so uporabljali nedovoljena poživila. Lahko rečem, da imamo zelo pogosto dopinške teste. Menim, da je tenis takšen šport, pri katerem ti doping ne pomaga kaj dosti. V tenisu je veliko odvisno od tehnike in psihološke pripravljenosti.
Prav tako je zmeraj več govora o nastavljenih dvobojih. Ste kdaj od kakšne igralke dobili kakšno podobno namero ali ponudbo? Ne, na srečo ne. Sem pa slišala, da so nekaterim igralcem že grozili. Ko se enkrat spustiš v to, potem težko prideš iz tega. Ni se vredno ukvarjati s takšnimi stvari, sploh če imaš namen biti uspešen v tem športu. To zagotovo ni prava pot.
Nam lahko zaupate, kakšni so sicer odnosi med igralkami? Se najboljše igralke držijo bolj zase ali so to čisto navadna in preprosta dekleta? Različno, nekatere se držijo bolj zase, nekatere pa so bolj družabne. Odvisno od značaja igralke. Zdi se mi, da je Marija Šarapova zelo zadržana in se več ali manj druži samo s svojo ekipo. Po drugi strani pa imaš tip igralke, kot je Caroline Wozniacki, ki je zelo odprta.
Menite, da v ženskem tenisu prevladuje fizična pripravljenost oziroma moč teniških igralk? Je šla tako imenovana teniška romantika v pozabo? Po mojem mnenju gre ženski tenis po stopinjah moškega. Vidimo lahko, da je večina igralk zelo visoka in močna. Izjema je mogoče Simona Halep, ki pa ima druge kakovosti.
Kje vidite največ rezerve pri sebi? Pri fizični moči imam še veliko rezerve, čeprav sem se v zadnjih dveh letih zelo dobro pripravljala. Prav tako imam še nekaj rezerve pri psihološki pripravi. Vedeti moraš, da se moraš za vsako žogico boriti do konca in biti odločen. Nekaj lukenj je tudi še v tehniki. Mogoče nekaj več konstantnosti na servisu. Pravzaprav se bi dalo vse še izpopolniti.
Slovenska reprezentanca je v pokalu Fed padla v drugo evroafriško skupino. Se lahko vrnete na mesta, kjer je v preteklosti ženska slovenska reprezentanca že bila? Mislim, da smo sposobne priti nazaj, kjer smo že bile. Ni lahko igrati v teh skupinah in težko se je prebiti naprej. Verjamem, da nam lahko uspe. Če bosta ekipa in vzdušje prava, potem se da narediti marsikaj.
Vaš nastop za slovensko reprezentanco ni nikoli pod vprašajem? Vedno sem bila pripravljena igrati za slovensko ekipo. Če mi bo zdravje služilo, potem se bom zagotovo odzvala.
Se vam zdi, da je slovenska športna javnost prezahtevna do slovenskih športnikov? Ne samo slovenska javnost, mislim da so tudi v drugih državah zelo zahtevni do športnikov. Ko ti uspeva, te praktično nosijo po rokah, ko pa so rezultati slabši, je zgodba drugačna. Mislim, da moraš to vzeti kot izziv in dokazati, da zmoreš. Konec koncev je najpomembneje, da zadovoljiš sebe. Negativne izjave je najbolje ignorirati.
Polona, še vedno ostajate pri svojem cilju, da se enkrat prebijete med prvih deset na svetu? Vsekakor.