Petek, 9. 10. 2020, 4.00
4 leta, 1 mesec
Zgodba Diega Schwartzmana
Pa kaj, če ni tako visok
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,97
4
Diego Schwartzman, polfinalist letošnjega teniškega OP Francije, velikokrat poudarja, da ga njegova višina (170 centimetrov) nikoli ni motila. S svojo predanostjo in močno voljo mu je uspelo v gladiatorskem šport, kot je tenis. Da je postal uspešen profesionalen igralec, je skupaj z družino dal marsikaj skozi. Prodajal je tudi plastične zapestnice, veliko pa se je naučil iz zgodbe pradedka, ki je po čudežu ušel taborišču in gotovi smrti.
Pri svojih 170 centimetrih velja za teniški fenomen.
Odgovor, ki ga je dal že ničkolikorat
Diego Schwartzman, 28-letni Argentinec, letos na OP Francije navdušuje s svojimi igrami. V torek je po peturnem dvoboju premagal Dominica Thiema in se uvrstil v polfinale, kar je pri njem prvič na turnirjih za grand slam. Pri svojih 170 centimetrih velja za teniški fenomen, saj so njegovi nasprotniki po navadi veliki višji od njega.
"Imam večje težave kot to, da sem deset centimetrov manjši kot drugi igralci," je odgovor, ki ga je Schwartzman že ničkolikokrat ponovil. "Ko stopim na igrišče, ne razmišljam, kako visok sem ali koliko je višji moj nasprotnik. Vem, da je razlika, a kaj zato," je letos januarja za ATP razlagal Diego.
Med njim in Američanom Johnom Isnerjem je 38 centimetrov razlike v višini.
Glede višine ne more nič spremeniti
Zaveda se, da bi imel ob višjih centimetrih boljši servis in še boljše udarce, ampak ve, da glede svoje višine ne more nič spremeniti in da ne bo nikoli tako visok, kot sta na primer John Isner in Ivo Karlović, ena od najvišjih igralcev na teniški turneji.
Straši so v devetdesetih letih izgubili vse
Njegova pot do teniškega vrha je bila vse prej kot lahka. Preden se je rodil, sta bila njegova starša premožna. Ukvarjala sta se z oblačili in nakitom. V devetdesetih letih je Argentina omejila uvoz, zaradi tega je njihov posel propadel in živeli so skromno življenje. "Ker nismo imeli dovolj denarja, je bilo težko igrati tenis ali katerikoli drugi šport. A igral sem, kolikor sem lahko," je pripovedoval teniški igralec, ki je dobil ime po nogometašu Diegu Armandu Maradoni.
Letos je na turnirju v Rimu uspel premagati Rafael Nadala, kralja peska in 12-kratnega zmagovalca OP Francije.
Pri tenisu je ugotovil, da je vse odvisno od njega
"Seveda, eden od športov, s katerim sem se ukvarjal, je bil tudi nogomet. Ko sem bil majhen, mi je babica kupila dres evropskih nogometnih klubov, kot sta Real in Barcelona. V prvem klubu, ko sem igral, sem veliko zadeval. Hodil sem tudi na teniška igrišča. Če so bila igrišča zasedena, sva z očetom igrala na hodniku. Vedno sem imel loparje za odrasle, nikoli nisem maral otroških loparjev."
Skozi leta je spoznal, da mu tenis bolj leži, in ugotovil, da je na teniškem igrišču vse odvisno od njega. "Čar je bil v tem, da sem vedel, da bom za svoje delo nagrajen. Bil sem tudi boljši v tenisu kot v nogometu, zato sem se bolj resno začel ukvarjati z njim."
Med turnirji je s prijatelji prodajal zapestnice
Z mamo sta kmalu začela potovati po turnirjih, kar je bil zelo velik finančni zalogaj. Včasih sta si morala celo deliti posteljo. Morali so tudi prodajati gumijaste zapestnice, ki so ostale od posla njegove družine. Naredili so vse, da so zbrali denar za potovanja in potne stroške.
"Če se ozrem nazaj, je bilo zelo težko, a tudi zabavno. Moji mami sem pomagal prodajati zapestnice in tudi nekateri drugi igralci. Med dvoboji smo tekali okrog, da smo na koncu videli, kdo bo prodal največ zapestnic. Mama jim je od prodaje dala 20 odstotkov. Bili sta dve tekmovanji v enem – tenis in prodajanje zapestnic."
Na letalih je večkrat jokal
Pri trinajstih letih je že sam potoval v druge države in na letalu je velikokrat jokal, ker je želel biti s svojo družino. A danes, ko pogleda nazaj, je zaradi tega postal boljši igralec. V mlajših kategorijah mu ni šlo vedno po načrtih in velikokrat se je spraševal, kaj mu je treba tega. A ko je postal profesionalni igralec, ni več dvomil vase. "Vedno sem bil samozavesten. Vedno sem vedel, da zmorem, in danes sem tukaj."
Neverjetna zgodba njegovega pradedka.
Neverjetna zgodba njegovega pradedka mu je odprla oči
Glede na to, kaj je morala dati skozi njegova družina, mu je to dalo dragoceno izkušnjo. Na ta način je bolje razumel širšo sliko pri športu. Večkrat poudari, da karkoli se mu zgodi v karieri, se ne more primerjati s tem, kar so morali preživljati njegovi predniki. Še posebej zanimiva je zgodba njegovega dedka.
Če se ne bi zlomila sklopka, ki je povezovala vagona ...
"Imam židovske korenine. Pradedek po mamini strani je v času holokavsta živel na Poljskem. Z vlakom so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče in v skoraj gotovo smrt. Sklopka, ki je povezovala dva vagona, se je zlomila in en vagon je ostal zadaj. To je vsem ujetim v vagonu, tudi mojemu pradedu, omogočilo, da si rešijo življenje. Na srečo mu je uspelo. Že ob razmišljanju o tem se zavedam, da se življenje lahko v trenutku spremeni."
"Gre za to, da vas težki trenutki ne potolčejo"
"Gre za to, da vas težki trenutki ne potolčejo, ampak jih izkoristite za novo motivacijo, ki vam pomaga spremeniti nastali položaj."
"Na podlagi tega se imam lahko za srečnega. Toda vsak ima svojo zgodbo. Nisem edini, ki je imel stisko. Gre za to, da vas težki trenutki ne potolčejo, ampak jih izkoristite za novo motivacijo, ki vam pomaga spremeniti nastali položaj," poudarja tenisač in dodaja, da je ne gleda na vse vedno trdo delal in s tem postal še boljša oseba.
"Če sem jaz lahko prišel tako daleč, lahko pride vsak. Verjemite vase ne glede na vse skupaj. Tudi če imate samo 170 centimetrov, vam lahko uspe."
Diego Schwartzman bo v petek v polfinalu igral proti Rafaelu Nadalu. Do zdaj sta igrala deset dvobojev in kar devet jih je dobil Nadal. Zadnjega je dobil Argentinec, potem ko ga je po dveh nizih premagal v četrtfinalu turnirja serije masters v Rimu.
4