Peter Prevc
Četrtek, 23. 2. 2017, 16.24
7 let, 1 mesec
Top 10 spominov na najboljše uvrstitve Slovencev na nordijskih SP
Od Petkovega oranja ledine do senzacije in trepetanja pred diskvalifikacijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,28
1
Te dni so oči ljubiteljev zimskega cirkusa, predvsem nordijskih disciplin, uprte v svetovno prvenstvo v Lahtiju, kjer Slovenija kot vselej največ pričakuje od skakalcev. Ob tem smo obudili spomine na najboljše slovenske dosežke na nordijskih SP.
Za največje slovensko presenečenje na nordijskih svetovnih prvenstvih, pravo malo senzacijo, je pred debelim desetletjem na srednji skakalnici poskrbel nekdanji slovenski smučarski skakalec Rok Benkovič.
Takrat komaj 18-letni Kamničan je pred svetovnim prvenstvom leta 2005 v Oberstdorfu najvišje skočil na peto mesto. V Nemčiji je izkoristil dobre razmere v prvi seriji in bil pred finalom v najboljšem položaju. Kljub neizkušenosti je v finalnem skoku zbrano zadržal prednost in s presenetljivim naslovom svetovnega prvaka dosegel uspeh kariere.
Slovenskemu najstniku, ki je Sloveniji priboril drugo zlato odličje (od še danes dveh) na svetovnih prvenstvih v nordijskih disciplinah, sta se na odru za zmagovalce pridružila velikana smučarskih skokov, Čeh Jakub Janda in Finec Janne Ahonen. Oba sta še danes aktivna, slovenski junak Oberstdorfa pa je kariero končal že pri rosnih 21 letih maja leta 2007.
Pisal se je 10. februar 1991, ko smo se veselili sploh prvega odličja Slovenca na svetovnih prvenstvih. V Val di Fiemmeju je bila na 120-metrski skakalnici zbrana svetovna skakalna smetana. Med njo tudi Franci Petek, ki je bil takrat v odlični formi.
Že po prvi seriji mu je kazalo dobro, zaostajal je le za Japoncem Akiro Higašijem. Ko je pristal v finalu, je bilo jasno, da bo to premierna slovenska kolajna. Takrat 19-letni Petek je namreč prevzel vodstvo pred Norvežanom Runejem Olyjnikom. Svoje delo je moral opraviti le še Higaši, ki ga je povsem polomil. Doskočil je na hrbtišču in nazadoval na skromno deseto mesto.
Začelo se je slovensko slavje, Petek je najbližjega zasledovalca ugnal za 1,2 točke, na tretjem mestu je z več kot sedmimi točkami zaostanka pristal izkušeni Nemec Jens Weissflog.
Petra Majdič je leta 2007 v Saporu postala svetovna podprvakinja v šprintu klasičnega koraka.
"Na tem prvenstvu želim prestaviti mejnik," je nekdanja slovenska smučarska tekačica Petra Majdič dejala pred odhodom na svetovno prvenstvo v Saporo leta 2007. To ji je tudi uspelo. Do takrat so se namreč s SP s kolajnami vračali le slovenski skakalci, Majdičeva pa je postala prva (in do danes edina) slovenska tekačica z odličjem na SP.
Kvalifikacije v šprintu klasične tehnike je od Slovencev uspešno prestala le Majdičeva, ki je nato stopnjevala svoj tek. Zmagala je tako v četrtfinalni kot polfinalni skupini, v finalu pa po hudem boju v ciljnem šprintu končala na drugem mestu. Prvakinja je postala Norvežanka Astrid Jacobsen, tretje mesto je pripadlo Finki Virpi Kuitunen.
"Uspel mi je odličen nastop. Iz kroga v krog sem tekla boljše, na koncu, moram priznati, sem videla tudi zlato kolajno okrog vratu. Nepozabno, rečem lahko le, na to smo čakali," je po srebru povedala slovenska šampionka.
Val di Fiemme je bil kraj srečnega imena še za enega slovenskega skakalca. Petra Prevca je osrečil dvakrat. Leta 2013 so se smučarki skakalci v Italiji najprej pomerili na srednji skakalnici.
Peter Prevc je prvo posamično kolajno na svetovnih prvenstvih osvojil leta 2013 ...
Prevc je po prvi seriji zasedal peto mesto, a razlike so bile izjemno majhne. Od zmagovalnega odra ga je ločilo le 1,7 točke. Razliko je nadoknadil v finalu, ko je pridobil dve mesti in slavil svoje prvo posamično odličje na svetovnih prvenstvih.
"Dolgo sem čakal na te stopničke, a je bilo vredno, saj se je izšlo ravno na svetovnem prvenstvu. Zelo sem vesel. Pred finalnim nastopom nisem imel treme, saj sem napadal stopničke. Ni bilo panike, dobro sem se zbral in oddelal svoje," je bil zadovoljen najboljši skakalec in letalec pretekle zime. Zlato je pripadlo Norvežanu Andersu Bardalu, srebro pa Avstrijcu Gregorju Schlierenzauerju.
... nekaj dni zatem pa osvojil še srebro, za katero je dolgo trepetal.
Le pet dni po bronu na srednji skakalnici v dolini Val di Fiemme leta 2013 je bil Peter Prevc spet v soju žarometov.
Pred skakalci je bila nova preizkušnja, tokrat na veliki skakalnici. Slovenski skakalni up iz Dolenje vasi je svojo nalogo v prvi seriji opravil odlično.
Pred njim je bil le trenutno vodilni v svetovnem pokalu, Poljak Kamil Stoch. Slovenski 20-letnik je v finalu ponovil dolžino prvega skoka (130,5 metra), kar je bilo dovolj za naslov svetovnega podprvaka. Na najvišjo stopničko zmagovalnega odra je stopil Stoch, tretji je bil Norvežan Anders Jacobsen.
A ni manjkalo prav veliko, pa bi Prevc ostal brez svoje tretje kolajne na svetovnih prvenstvih. Po slovesnosti z rožami je sledil šok, saj je komisija pri kontroli dresov dolgo preučevala, ali naj ga diskvalificira. Težava je nastala, ker si je prehitro slekel dres in s tem prekršil tekmovalna pravila, ki so jih sprejeli le dan prej.
Na srečo se je zanj dobro končalo, prejel je le resno opozorilo. "Če bi me res diskvalificirali, ne vem, ali bi si upal priti iz kontrolne sobe," je takrat dejal Prevc.
Leta 2011 je svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah gostil Oslo. Tekači so se 24. februarja na Holmenkollnu podali po odličja v šprintu v prosti tehniki.
Petra Majdič je leta 2011 osvojila še drugo odličje na svetovnih prvenstvih. Na nehvaležnem četrtem mestu je takrat končala Vesna Fabjan.
Slovenija je imela v finalu dve močni orožji, in sicer Petro Majdič in Vesno Fabjan. Slovenki sta ciljno črto prečkali skoraj istočasno, a ena je bila na pravi strani tisočink. Majdičeva je namreč zasedla tretje mesto, Fabjanovi pa je pripadlo nehvaležno četrto. Sprva je celo kazalo, da bo o bronu odločal fotofiniš, a počasni posnetek je pokazal, da je bila Majdičeva le nekoliko hitrejša.
"To odličje mi pomeni največ za olimpijskim iz Vancouvra, saj v nasprotju s Saporom nisem nastopila v svoji disciplini," se je svoje druge kolajne na SP razveselila upokojena slovenska športnica, Fabjanova pa je dodala: "Četrto mesto je res nehvaležno, žal se mi ni izšlo za stopničke. Odločil je zadnji klanec, kjer sem malo izgubila, se pustila zapreti, če bi bila bolj agresivna, bi lahko prišla do kolajne."
Zmage se je veselila Norvežanka Marit Bjoergen, druga je bila Italijanka Arianna Follis.
Leta 2005 je v Oberstdorfu Slovenija slavila prvo ekipno odličje na svetovnih prvenstvih v nordijskih disciplinah. Dan zatem, ko je smučarski skakalec Rok Benkovič postal senzacionalni svetovni prvak, so si bron na srednji skakalnici po pravi drami priborili Jure Bogataj, Primož Peterka, Rok Benkovič in Jernej Damjan.
Veselje slovenskih skakalcev ob bronasti kolajni na SP na ekipni tekmi leta 2005.
Slovenska falanga je po prvi seriji zasedala četrto mesto, od tretjih Fincev so jih ločile tri točke. V finalu sta zadnja za Slovenijo in Finsko skakala Jernej Damjan in Janne Ahonen. Sreča je bila na strani naših skakalcev. Ti so na koncu Fince ugnali za 1,5 točke in se razveselili velikega ekipnega uspeha. Svetovni prvaki so postali Avstrijci, podprvaki pa Nemci – oboji so bili več kot 30 točk pred Slovenijo.
"V dveh dneh dve medalji. Neverjetno, tega nisem pričakoval. Danes so bili pogoji zelo težki, a smo tudi te premagali. Danes bomo malo več proslavljali," se je smejalo Benkoviču, ki tako sanjskega SP še zdaleč ni pričakoval.
Ekipni uspeh so Slovenci ponovili na SP leta 2011, ko so v Oslu prav tako po dramatičnem seštevanju točk osvojili bron. Od bronaste zasedbe Oberstforda je bil takrat zraven le Damjan. Ta je do odličja skočil v družbi Jurija Tepeša, Petra Prevca in Roberta Kranjca.
Šest let po Oberstdorfu so bili slovenski orli bronasti še v Oslu.
Po prvem skoku varovancev Matjaža Zupana ni kazalo najbolje, mladi Peter Prevc je Slovenijo popeljal na deveto mesto. Po skoku Tepeša in Damjana so se Slovenci povzpeli, a najbolj zaslužen za presenetljivi bron je bil s 136 metri Kranjec. Slovenija je po njegovem skoku in ponesrečenem poskusu Nemca Michaela Uhrmanna Nemce na tretjem mestu prehitela za 1,7 točke, kar je napovedovalo hud boj v finalni seriji.
A skakalci zaradi premočnega vetra te niso dočakali. Obveljali so rezultati prve serije in veliko slovensko slavje po skromni sezoni se je lahko začelo.
"Fantje so glede na to, kako je potekala sezona, naredili največ. Rezultati so se nam vseskozi izmikali, zdaj pa je sledilo poplačilo," je bil zadovoljen slovenski trener Zupan.
Potem ko so njegovi varovanci dobili dramo na Holmenkollnu, se je Matjaž Zupan dobro zavedal, kako se počutijo v nemškem skakalnem taboru, ki ga je slovenski na tretjem mestu prehitel za 1,7 točke.
Matjaž Zupan - danes trener, nekoč sam skakalec. Leta 1987 je na svetovnem prvenstvu za točko zaostal za odličjem.
Tudi sam je namreč na svetovnem prvenstvu že obstal na napačni strani točk in tik pod zmagovalnim odrom. Leta 1987 je v Oberstdorfu na srednji skakalni zasedel četrto mesto. Takrat ga je od bronastega odličja na svetovnem prvenstvu, ki si ga je nadel Avstrijec Ernst Vettori, ločila le točka.
Svetovni prvak je takrat postal Avstrijec Andreas Felder, drugi je bil Norvežan Vegard Opaas.
Kako je svetovno prvenstvo končati na četrtem mestu, dobro ve tudi Peter Prevc. Nehvaležna uvrstitev in lesena kolajna sta mu pripadli na zadnjem prvenstvu leta 2015 v Falunu.
Peter Prevc je na svetovnem prvenstvu leta 2015 za dobro točko zgrešil zmagovalni oder.
Potem ko je na srednji skakalnici končal na 13. mestu, mu je šlo precej bolje na veliki. Po prvi seriji je na četrtem mestu za odličjem zaostajal 1,2 točke. Razlike do tretjega mesta mu v finalu ni uspelo izničiti.
Končal je na nesrečnem četrtem mestu, zgolj 1,1 točke za tretjim Norvežanom Runejem Velto. Drugi je bil Avstrijec Gregor Schlierenzauer, svetovni prvak pa je z veliko prednostjo (20 točk) postal Nemec Severin Freund.
1