Teja Gregorin: Nisem vse leto trenirala zato, da bi se uvrščala od 15. do 20. mesta!

V zadnjih letih najboljša slovenska biatlonka pridno zbira res vrhunske dosežke. S svetovnih prvenstev ima že dve srebrni odličji (posamična tekma v Pjong Čangu leta 2009 in mešana štafeta v Ruhpoldingu 2012), v svetovnem pokalu pa ji je preboj na oder za zmagovalke uspel prejšnjo zimo, ko je na skupinskem štartu v Oslu zasedla tretje mesto. Poleg tega ima na računu še tri četrta mesta, zadnjega iz zasledovalne tekme v Hochfilznu minuli konec tedna. To pa je tudi izvrstna popotnica za Pokljuko, na kateri bo Teja poskušala statistiko obogatiti v naslednjih nekaj dneh.

Lahko na kratko povzamete začetek sezone? Bila ste naša najboljša tekmovalka v Östersundu, v Hochfilznu ste naredili še korak naprej, torej se nekako izpolnjuje napoved izpred sezone, ko ste dejali, da bo prvi vrhunec sezone Pokljuka? Zagotovo, začetek je bil tak, kakršnega sem sama pričakovala. Nisem pričakovala, da bom prav v vrhu, prav tako ne, da bom povsem na dnu. Začetek je bil torej po pričakovanjih, a vedela sem, da to ni to. Nisem vse leto trenirala zato, da bi se uvrščala od 15. do 20. mesta, pač pa zato, da bom med deseterico. V Hochfilznu se je že izkazalo, da sem na pravi poti, da smo pravilno zadeli formo, ki naj bi bila najboljša oziroma začetek najboljše na Pokljuki. Za zdaj vse kaže na to, da bo tako. Seveda bo veliko odvisno od dnevnega počutja, od razmer na progi … Zelo sem vesela, da se je vse izšlo tako in da smo tudi občinstvo na Pokljuko povabili v malo boljši luči, kot bi jo, če bi prišli iz Östersunda.

Kakšne so pravzaprav prednosti domačega terena? Težko bi govorila o kakšnih prednostih. Niti enega treninga nismo naredili pred drugimi na Pokljuki, razen v poletnem obdobju. To pa ni nikakršna prednost, saj rolkarske steze ni na tej progi, kjer je tekma pozimi. Prednost je mogoče samo to, da malo bolje poznamo Pokljuko in vremenske razmere na njej. Višina je tudi faktor, sicer ne moremo govoriti o kakšni ekstremni višini, a nekaj vseeno je in tega smo navajeni. Tukaj vidim svoje prednosti. Upam, da jih bomo izkoristili in pokazali domačim navijačem, da smo iz pravega testa.

Ko že govorimo o domačih navijačih, najbrž pričakujete, da se jih bo zbralo več kot v prejšnjih letih? Izidi iz Hochfilzna so velik magnet in odlična dobra reklama. Ponavadi res ni bilo kakšne pretirane gneče tukaj na tribunah, vseeno pa upam, da so ti rezultati pripomogli k temu, da bo letos več ljudi. Odzivi, kolikor slišim, so nekoliko boljši in tudi vremenske razmere naj bi bile, vsaj upam tako, za ljudi precej ugodne. Upam, da ne bo preveč na novo zapadlega snega, ki bo gledalcem otežil prihod na Pokljuko.

Je podpora domačih navijačev za vas prednost ali dodaten pritisk? Da bi zaradi tega čutila kakšen poseben pritisk, ne morem govoriti. Za zdaj sem čisto v redu. Mogoče se bo kakšna nervoza pojavila tik pred tekmo, ampak poskusila se bom pripraviti 100-odstotno na tekmo in odmisliti vse drugo.

Kakšna pričakovanja gojite, kakšni izidi bi vas zadovoljili? En odličen nastop, to pomeni, najmanj to, kar je bilo na zasledovalni tekmi v Hochfilznu. Se pravi, res vrhunski tek in vrhunsko streljanje. Edino to te lahko popelje do tistih najboljših. Šprint bo moral biti zelo dober, če hočem potem še na zasledovanju kaj narediti. Želim si torej en res odličen nastop. To je potem to.

Ste s svojim streljanjem letos zadovoljni? Vztrajate pri hitrejšem tempu na strelišču? Včasih ja, včasih pa se še vrnem na stara pota. Tako zdaj kaže. A zdaj vsaj vidim, da takrat, ko sem hitra, ne delam prav nobenih napak. Napake delam takrat, ko sem pet sekund počasnejša. Mogoče potrebujem še nekaj težkih tekem, da mi to pride v kri. Je pa seveda hitrost streljanja vedno odvisna tudi od vremenskih razmer. Če moraš delati korekcije, zanje zagotovo porabiš dve, tri sekunde, tako da strelski čas ne more biti najboljši. Vseeno za zdaj izpolnjujem pričakovanja.

So med konkurentkami kakšna presenečenja? Se je pojavila kakšna nova punca? Prav na vrhu mislim, da so tiste stalne favoritinje, iste kot lani. Mogoče so me malo presenetile Poljakinje in Čehinje, ki se uvrščajo med deset, pa ne prav na vrh. Mislim, da so napredovale, a na samem vrhu bistvenih sprememb ni.