SiolNET. Sportal Sportal +
2,25

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Pogovor s kardiologom Robertom Marčunom

Športno srce: sliši se lepo, pa je res?

2,25

termometer

Primeri nenadne odpovedi srca med športniki vedno znova šokirajo in pretresejo. Še posebej, kadar se to zgodi mladim, fizično odlično pripravljenim posameznikom, ki se zgrudijo sredi nogometnih zelenic ali teniških igrišč. Kardiolog Robert Marčun je prepričan, da bi se temu dalo izogniti z ustreznim zdravstvenim pregledom in nadaljnimi ukrepi. Priporočilo velja za vse, ki se resneje ukvarjajo s športom. Tudi rekreativcem.

Z ustreznim specialističnim pregledom bi se primerom nenadne srčni smrti lahko izognili, saj je težave s srcem mogoče uspešno zdraviti in preprečiti zaplete, poudarja kardiolog s Klinike Golnik Robert Marčun.

Na njegovo delo in priporočila nas je v intervjuju z naslovom Pozabljeni olimpijec, ki je sodeloval pri snovanju ene najbolj obleganih tekaških tras v Sloveniji, opozoril nekdanji smučarski tekač, biatonec in dolgoletni trener in športni funkcionar Janez Pavčič, ki se je v zrelih letih tudi sam soočal s težavami zaradi zadebeljene srčne mišice.

Tudi nekdanjega vrhunskega športnika Janeza Pavčiča so pestile težave s srcem, a je pravočasno ukrepal in opravil ustrezen zdravniški pregled. Z vgrajenim srčnim spodbujevalcem nima nobenih težav. Tudi nekdanjega vrhunskega športnika Janeza Pavčiča so pestile težave s srcem, a je pravočasno ukrepal in opravil ustrezen zdravniški pregled. Z vgrajenim srčnim spodbujevalcem nima nobenih težav. Foto: Bojan Puhek

Na vsake toliko časa javnost pretrese novica o nenadni smrti na nogometnih zelenicah in kolesarskih trasah. Preseneča predvsem to, da se to dogaja mladim in dobro treniranim športnikom. Govori se o nenadni srčni smrti, ki naj bi bila povezana z okrepljeno srčno mišico oziroma športnim srcem, kot tudi rečemo. Kaj sploh je okrepljena srčna mišica in zakaj okrepljenost ni vedno dobra lastnost?
Zadebeljena srčna mišica, strokovno temu rečemo hipertrofija srca, je najpogosteje posledica slabo zdravljenega ali nezdravljenega visokega krvnega tlaka. To je tudi glavni in najpogostejši razlog za zadebeljeno srčno mišico. Srce se začne debeliti zato, ker mora črpati kri proti visokemu krvnemu pritisku, ki ga določajo žile.

Drugi, manj pogost razlog za hipertrofijo srca je tako imenovana hipertrofična kardiomiopatija, ki je prirojena. Zadebelitev srčne mišice je tu večja, običajno neenakomerna. Pri mladih športnikih je to lahko razlog za nenadno srčno smrt med telesno aktivnostjo.

Smrti na nogometnih zelenicah vedno znova pretresajo javnost. Kardiolog Robert Marčun meni, da se nekateri športniki očitno izognejo zdravniškim pregledom, kjer bi lahko odkrili znake, ki kažejo na bolezni srca. Smrti na nogometnih zelenicah vedno znova pretresajo javnost. Kardiolog Robert Marčun meni, da se nekateri športniki očitno izognejo zdravniškim pregledom, kjer bi lahko odkrili znake, ki kažejo na bolezni srca. Foto: Thinkstock

Kdaj se pojavlja zadebeljeno srce pri športnikih?
Pri športu se rahla zadebelitev srčne mišice in tudi razširitev srca pojavita ob dolgotrajni športni aktivnosti. Spremembe zaradi športne aktivnosti nikoli niso tako izrazite kot pri arterijski hipertenziji, zato je pri športnikih v zrelih letih za zadebeljeno srce pogostejši krivec visok krvi tlak, ne telesna aktivnost.

Če se ozremo v drugo skrajnost, pa je res, da bo športnik, ki ima majhno srce, težje dosegel res vrhunski rezultat.

Ker imajo zdravo srce in pljuča veliko rezervo, telesno zmogljivost običajno določajo mišice in psihična priprava.

Kakšni so simptomi pri športnikih z zadebeljeno srčno mišico? Kako lahko opazimo, da je nekaj narobe?
Tipičnih simptomov ni. Ko pregledujemo športnika, moramo biti pozorni na vsak simptom, ki se pojavi ob obremenitvi, po obremenitvi ali mirovanju: bolečina v prsnem košu ob obremenitvi, občutek nerednega utripanja srca, omotica, omedlevanje.

Kaj pa EKG?
EKG nam pri sami hipertrofiji ali športnem srcu ne zadostuje, je samo presejalna metoda pred nadaljnjo diagnostiko.

Ali to pomeni, da moramo za ugotovitev tega stanja prav namensko na pregled?
Hipertrofijo srca lahko ugotovimo le z ultrazvočno preiskavo srca, ki nam med drugim pove, kakšne so dimenzije srčnih votlin, kakšna je funkcija srca in kakšna je debelina srčnih sten. Ob pregledu športnika je skoraj obvezen obremenilni test, preostale preiskave se opravijo glede na težave, ki jih ima športnik: 24-urno merjenje krvnega tlaka, holter monitoring itd.

Temu sledijo še nekoliko bolj sofisticirane metode, na primer magnetna resonanca srca, ko sumimo na hipertrofično kardiomiopatijo.

Hipertrofijo srca ali športno srce lahko ugotovimo le z ultrazvočno preiskavo srca, ki med drugim pove, kakšne so dimenzije srčnih votlin, kakšna je funkcija srca in kakšna je debelina srčnih sten. Ob pregledu športnika je skoraj obvezen tudi obremenilni test, preostale preiskave se opravijo glede na težave, ki jih ima športnik. Temu sledijo še bolj sofisticirane metode, na primer magnetna resonanca srca, kadar zdravniki sumijo, da gre za hipertrofično kardiomiopatijo. Hipertrofijo srca ali športno srce lahko ugotovimo le z ultrazvočno preiskavo srca, ki med drugim pove, kakšne so dimenzije srčnih votlin, kakšna je funkcija srca in kakšna je debelina srčnih sten. Ob pregledu športnika je skoraj obvezen tudi obremenilni test, preostale preiskave se opravijo glede na težave, ki jih ima športnik. Temu sledijo še bolj sofisticirane metode, na primer magnetna resonanca srca, kadar zdravniki sumijo, da gre za hipertrofično kardiomiopatijo. Foto: Thinkstock

Kako je s t. i. športnim srcem pri rekreativnih športnikih, ki so se na primer s športom začeli ukvarjati šele v zrelih letih, medtem ko v otroštvu niso bili preveč aktivni? Zakaj je preventivni pregled tako pomemben?
Ker se na teh pregledih ugotovi marsikaj. Vsi kategorizirani športniki opravijo tak pregled na medicini dela, prometa in športa, rekreativci morajo zanj poskrbeti sami.

Kaj iščete na teh pregledih?
Pri vsakem pregledu športnika je na prvem mestu dobra anamneza, to je opis bolnikovih težav. Zelo pomembna je družinska anamneza, kjer je pomemben podatek o nenadni smrti pri mladih ožjih sorodnikih in o kardiovaskularnih zapetih, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Vprašati je treba po dejavnikih tveganja za kardiovaskularne zaplete ter o težavah, ki jih ima športnik v mirovanju in ob naporu.

Obvezen je natančen telesni pregled, kamor jasno spada meritev krvnega tlaka. Naslednja metoda preiskave je EKG, kjer določimo srčni ritem, frekvenco in kjer iščemo znake, ki odstopajo od normalnih ter lahko napovedujejo zaplet in nenadno srčno smrt. Te se najbolj bojimo.

Pri starejših rekreativnih športnikih bolj iščemo bolezni, ki so povezane s staranjem, pri mladih športnikih pa prirojene napake na srcu (morfološke in električne), ki bi lahko pripeljale do nenadne srčne smrti.

Vprašanje je, kdaj torej govorimo o športnem srcu, kjer se mišična stena začne debeliti, in kdaj govorimo o močno bolnem, patološko bolnem srcu, kot je hipertrofična kardiomiopatija, ki lahko ogroža življenje.

Odgovor na to vprašanje nam da v večini primerov dobro opravljena ultrazvočna preiskava srca, ob hipertrofični kardiomiopatiji pa so potrebne za dokaz še dodatne preiskave, kot je magnetna resonanca srca.

V zadnjih letih se vedno več ljudi šele na stara leta začne ukvarjati s športom, prej jih tovrstna aktivnost ni zanimala. Verjetno ni rešitev v tem, da se športnim aktivnostim izognejo v velikem loku?
Če se nekdo na stara leta začne ukvarjati s športom, je to seveda zdravo in priporočljivo. Je pa nujno treba upoštevati, da z leti narašča tveganje bolezni, ki so posledica ateroskleroze in lahko povzročijo resne zaplete.

Kdor je dolga leta živel nezdravo, brez gibanja, ima čezmerno telesno težo, je kadil, ima povišan krvi tlak in je še družinsko obremenjen, ima visoko verjetnost kardiovaskularnega zapleta. Skratka vsi, ki se aktivno ukvarjajo s športom, bi potrebovali natančen zdravniški pregled v ustrezni specialistični ambulanti.

Teh pa je verjetno zelo malo. Vsaj med rekreativnimi športniki.
Zelo malo, da. Izgovori so običajno, da ni časa, možnosti, preventivni pregledi športnikov ne spadajo med obvezno zavarovanje in so samoplačniški.

Zelo malo rekreativnih športnikov se odloči za pregled srca. Običajni izgovori so, da ni časa in da je storitev samoplačniška. Zelo malo rekreativnih športnikov se odloči za pregled srca. Običajni izgovori so, da ni časa in da je storitev samoplačniška. Foto: Thinkstock

Kaj se lahko zgodi, če zase ne poskrbimo pravi čas?
Mogoča sta zaplet med telesno aktivnostjo in tudi nenadna srčna smrt, ki se je najbolj bojimo. Na vsake toliko se ta zgodi med rekreativnimi športniki, kjer je nadzor še precej manjši kot med profesionalnimi, in seveda tudi med aktivnimi. Na vsake toliko časa kdo ostane na nogometnem ali teniškem igrišču.

Razlog za to so lahko prirojene ali pridobljene spremembe na srcu. V starejšem obdobju je najpogosteje vzrok ishemična bolezen srca – to pomeni, da gre za zamašene koronarne žile, kar lahko pripelje do infarkta ali motnje ritma srca –, pri mlajših pa so največkrat krive prirojene motnje v električni aktivnosti srca ali hipertrofična kardiomiopatija.

Je teh nenadnih srčnih smrti na igrišču vedno več ali se o njih samo več poroča?
Mislim, da se samo več govori o tem. Večina aktivnih športnikov je preventivno pregledanih. Te smrti pa se še vedno dogajajo zato, ker se nekateri športniki izognejo preventivnim pregledom ali nimajo značilnih sprememb v opravljenih preiskavah. Razlike so tudi v športnih panogah, nekatere panoge omogočijo svojim športnikom dodatne preglede in s tem zmanjšajo verjetnost zapleta.

So pa nenadne srčne smrti prisotne v vseh športnih panogah in na rekreativnih prireditvah.

Kateri so dejavniki tveganja za nastanek srčnih bolezni?
Prvi dejavnik tveganja je dedna obremenitev. Nekdo, ki ima v družini kakršenkoli kardiovaskularni zaplet, infarkt, možgansko kap ali druge znake ateroskleroze, bi moral biti na to bolj pozoren.

Potem so tu še dejavniki tveganja, kot so kajenje, čezmerna teža, visok pritisk, sladkorna bolezen, telesna neaktivnost, psihični stres.

Poznamo ljudi, ki se vse leto ne gibajo, na morju pa se ob 40 stopinjah Celzija odpravijo na kolo ali tek. Nič čudnega, da se jim kaj zgodi.

Poleg tega je pomembno tudi to, da se zna športnik opazovati med telesno aktivnostjo. Športnik si med obremenitvijo meri pulz, ve, kakšne so njegove zmogljivosti, ob pojavu kakršnihkoli težav običajno pride na pregled ali vpraša za nasvet. Pri takih so srčni zapleti redkejši kot pri tistih, ki so športniki zgolj v določenih obdobjih, na primer med dopustom.

Veliko nenadnih srčnih smrti pri rekreativcih se zgodi prav na teniških igriščih.

Veliko nenadnih srčnih smrti pri rekreativcih se zgodi prav na teniških igriščih. Veliko nenadnih srčnih smrti pri rekreativcih se zgodi prav na teniških igriščih.

Kateri šport se vam zdi po tej plati najbolj nevaren?
Tenis, čeprav mi mnogi teniški igralci takšno razmišljanje zamerijo.

Zakaj?
Ker tam ne tečeš zase, ampak ti tempo narekuje nasprotnik. Takrat simptomatike običajno sploh ne čutiš. Veliko nenadnih srčnih smrti pri rekreativcih se zgodi prav na teniških igriščih.

Če hodiš, se opazuješ, če kolesariš, prav tako. Če ne zmoreš, pač odnehaš. Pri tenisu so gibi zelo eksplozivni, tempo narekuje nasprotnik.

Katera starostna skupina je bolj ogrožena?
Starejši ko si, večje je tveganje. Takrat že poteka proces ateroskleroze in starejši ko si, večja je verjetnost, da jo imaš.

Kaj svetujete, da se temu izognemo?
Na vsak način priporočamo redno telesno aktivnost in samoopazovanje simptomov. To pomeni, da je bolečina v prsih, ki se pojavi samo ob naporu ter izgine ob mirovanju in počitku, največji znak za alarm. Nujen je takojšen posvet pri zdravniku.

Če bolečino na primer začutiš ob hoji v hribe, ko si odpočiješ, pa izgine, je to že sumljivo in temu rečemo obremenitvena angina pektoris.

Nekateri zaradi tega povsem opustijo telesno aktivnost, saj mislijo, da so se s tem rešili težave, dokler se ne zgodi infarkt.

Telesna aktivnost je zelo pomembna tudi zato, da zaznamo bolečino v prsih, angino pektoris. V mirovanju srce namreč ne boli. Če boli v mirovanju, je to že infarkt ali pa ne boli srce.

Zakaj srce ob naporu boli?
Ob naporu poraste srčna frekvenca, srce opravi več dela in zato potrebuje več kisika. Če so žile, ki prehranjujejo srce, zožene zaradi ateroskleroze, srce dobi premalo kisika, zato začne boleti.

Pravim, da začne takrat svetiti rdeča lučka. Bolečina ti prepreči, da bi nadaljeval napor, vzameš si čas za počitek, frekvenca pade, srce potrebuje manj kisika, žila zadosti njegovi potrebi in napor lahko nadaljuješ. To je lahko zelo varljivo.

Kdaj se začnejo pojavljati te težave? Je takrat že prepozno?
Težave se začnejo pojavljat šele takrat, ko je zamašenih od 50 do 75 odstotkov žile na srcu, prej ne čutiš ničesar.

Če hodiš samo od kavča do avtomobila, bolečino začutiš šele takrat, ko je že 90-odstotna stenoza, tik pred infarktom.

Kaj lahko ukrenete? Marsikdo se boji, da to pomeni konec športnih aktivnosti, pa se zdravnikom raje izogne.
Možnosti zdravljenja so, to pa je zelo uspešno. S posegom, ki se mu reče koronarografija, se lahko zoženo žilo razširi in vanjo vstavi opornico. Žila tako ostane razprta ter omogoči ustrezen dotok krvi in s tem kisika do srčne mišice.

Srčni spodbujevalnik se vgradi v primeru, kadar prihaja do motenj nastajanja ali prevajanja električnega impulza v srcu, zaradi česar začne srce utripati počasi. Srčni spodbujevalnik se vgradi v primeru, kadar prihaja do motenj nastajanja ali prevajanja električnega impulza v srcu, zaradi česar začne srce utripati počasi.

Je srčni spodbujevalnik za druge primere?
Srčni spodbujevalnik se vgradi v primeru motenj nastajanja ali prevajanja električnega impulza v srcu, zaradi česar začne srce utripati počasi. Srce v mirovanju utripa od 50- do 80-krat na minuto. Če se to prevajanje elektrike pokvari, začne srce utripati počasneje, od 30 do 40 utripov na minuto, odvisno od tega, na kateri ravni je okvara, preden zastane.

Srce ob naporu ne poveča frekvence, zato je telesna zmogljivost zelo slaba.

V takih primerih potrebuješ srčni spodbujevalnik ali pacemaker, da prepreči zastoj srca in poveča srčno frekvenco. To je druga stvar kot zamašene žile. Za angino pektoris in infarkt je kriva zožena ali zaprta koronarna arterija, torej oskrba srčne mišice s kisikom, za prepočasen srčni utrip pa je kriva elektrika oziroma nastanek in prevajanje električnega impulza.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 24
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin