Sreda, 5. 2. 2020, 4.00
4 leta, 2 meseca
Šolpan Ziganšina
S plavanjem v ledeno mrzli vodi odganja bolečine. Tudi na Bledu. #intervju #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,47
Šolpan Ziganšina je 47-letna paraplavalka iz Sibirije, ki te dni nastopa na svetovnem prvenstvu v zimskem plavanju, to se bo vse do nedelje nadaljevalo na Bledu.
Zgodba o 47-letni Šolpan Ziganšina, ki s plavanjem v ledeno mrzli vodi blaži bolečine, ki ji jih povzročajo ciste v telesu. Parašportnica iz Kazahstana (danes živi v Sibiriji), ki se že od otroštva spopada s slabovidnostjo, te dni na Bledu tekmuje na svetovnem prvenstvu v zimskem plavanju. Na prvenstvo je prijavljenih več kot 800 plavalcev iz 36 držav. Med njimi tudi nekdanja olimpijca – plavalec Luka Turk in veslač Jani Klemenčič. "Gre bolj za samodokazovanje kot za tekmovalnost," pravi sogovornica.
Bled oziroma tamkajšnji veslaški center bo vse do nedelje gostil svetovno prvenstvo v zimskem plavanju, mednarodno tekmovanje, ki ga vsako drugo leto pripravijo pod okriljem Mednarodne zveze za zimsko plavanje (International Winter Swimming Association) in se ga v turističnem biseru Gorenjske udeležuje več kot 800 plavalcev in plavalk iz 36 držav.
Nad bolečino in razširjanje obzorij
Vsak od njih se plavanja v ledeno mrzli vodi loteva iz različnih razlogov, naša sogovornica, v Rusiji živeča predstavnica turškega naroda Tatarov Šolpan Ziganšina, pa plava predvsem zato, da ublaži bolečine, ki ji jih povzročajo zahrbtne ciste v glavi in v hrbtenici, z udeleževanjem tekmovanj pa zaradi lastnih omejitev, med katerimi je tudi slabovidnost, vedno znova razširja meje lastnih zmogljivosti.
V Slovenijo s pomočjo dobrih ljudi
Šolpan Ziganšina prihaja s skrajnega vzhoda širne Rusije, iz Sibirije, v Slovenijo pa je pripotovala s pomočjo dobrih ljudi, pravi.
Ko je konec lanskega leta na družbenih omrežjih objavila, da si želi nastopiti na svetovnem prvenstvu, a da nima dovolj denarja za nakup letalske vozovnice (ima le 112 evrov invalidske pokojnine, za karto pa je potrebovala skoraj 600 evrov), ji je marsikdo priskočil na pomoč. Najprej pri kritju stroškov letalskega prevoza, nato so se izkazali še v Sloveniji živeči Rusi.
Tako se je denimo nekdo javil, da Šolpan pričaka in pripelje z letališča, Žanna Korošec, prav tako Rusinja, ki jo je pred 13 leti v Slovenijo pripeljala ljubezen, se je prijazno ponudila, da nam pri intervjuju na pomoč priskoči kot prevajalka, ruska družina ji je omogočila bivanje na Bledu, kjer smo se pogovarjali prav na dan, ki ji veliko pomeni – 4. februarja, ko svet zaznamuje dan boja proti raku.
Do diagnoze po naključju
Sama se z njim verjetno spopada že vrsto let (izjemno boleči in dolgotrajni glavoboli), a so ji diagnozo postavili šele leta 2017, ko se je iz Kazahstana, kjer je odraščala, preselila v Rusijo, tam pa jo je bodoči delodajalec napotil na zdravniški pregled, ki je pokazal, da ima na hrbtenici in v možganih ciste.
Za nameček ji zaradi atrofije vidnega živca že od 7. razreda osnovne šole peša vid. Vse skupaj jo je pripeljalo do invalidske upokojitve.
Iskanje rešitev
Zdravniki so ji operacijo in odstranitev cist odsvetovali, češ, da je le pet odstotkov možnosti, da preživi, namesto tega so ji svetovali zdravljenje z različnimi zdravili. Ker so bili stranski učinki prehudi, jih je preprosto prenehala jemati. Ves čas so jo pestile hude bolečine, zato je neprestano iskala načine, kako jih ublažiti.
Prelomno leto 2014
V iskanju rešitev je bilo zanjo prelomno leto 2014, ko so težave z zdravjem in v zakonu dosegle vrelišče.
Šolpan je v istem obdobju razmišljala o oživitvi lokalnega športnega kluba, kamor je želela privabiti invalide. Začela je zbiranje informacij o delu z invalidi, o tem, kako jim lahko pomaga, kaj lahko stori, da jim pomaga vsaj do delne rehabilitacije, in ob tem nekje slišala, da je ena od najboljših oblik gibanja plavanje.
"Ne samo zaradi fizične pripravljenosti, ampak tudi psihične. Plavanje te potegne iz objema depresije, spravi te iz hiše, med ljudi," pravi mama dveh odraslih deklet. Starejša hči ima 31 let, mlajša 18.
Dobrodejni mraz
Tako se je tudi sama začela ukvarjati s plavanjem. Sprva je to počela v bazenu, ko pa je izvedela, da mraz lajša bolečine – te so bile včasih tako močne, da se ni mogla zadržati in je celo kričala – je začela redno zahajati na sneg.
Enostavno je legla v sneg in čakala, da bolečine minejo. "Pozimi sem tako plavala na prostem, poleti pa sem si v banjo nasula led in ležala na ledu," je povedala.
Ko se je pred štirimi leti preselila v Rusijo, v kraj Tomsk v Sibiriji, se je začela ukvarjati še z lednim plavanjem. Pravi, da to ni nič posebnega in zato ni deležna začudenih pogledov, saj se samo v Tomsku vsaj tisoč ljudi ukvarja s tovrstnim plavanjem.
Ko je zdravnikom razkrila, s kakšno metodo odganja bolečine, so jo spodbujali, naj nadaljuje.
Plava po občutku
Plava povsem po občutku. Plava (ali pa se samo namaka) trikrat na teden, a tega ne počne načrtno. Edina orientacija je dobro počutje. Če se počuti dobro, plavanje nadaljuje, sicer odneha. Že to, da je v naravi, ji zadostuje, pravi. "Narava me pomirja, vedno bolj sem povezana z njo," ugotavlja.
Sčasoma se je začela udeleževati tudi tekmovanj. Prva tekma je bila Bajkalska milja – plavanje na 1.850 metrov, avgusta lani pa je preplavala kilometrsko progo v ledeni vodi Barentsovega morja.
Ker si ni mogla privoščiti hotela, je spala kar v šotoru. Sama sicer pravi, da to ni nič posebnega, saj je bilo julija ob Barentsovem morju "kar" 12 stopinj Celzija, ponoči pa so se temperature vrtele okrog solidne ničle. Za nas Slovence precejšen ekstrem, za Šolpan povsem običajno taborjenje.
Da ji mraz ne more do živega, je brez težav dokazala tudi na našem fotografiranju, ko je sama predlagala, da si sezuje čevlje, sname najlonke in zakoraka v te dni nič kaj gostoljubno Blejsko jezero.
Reportaža z Bleda
Uspešna je bila tudi v svetovnem pokalu. Na tekmah svetovnega pokala v zimskem plavanju v Tjumenu v Sibiriji je zasedla 2. in 3. mesto. Pohvali se lahko tudi s plavanjem pod ledom (v spremstvu potapljača) in ima o tem podvigu tudi potrdilo (ter posnetek na družbenih omrežjih).
Tekmovala bo tudi na Bledu. Želela je sicer nastopiti na kilometrski razdalji, ki je bila na sporedu včeraj, a jo je organizator zaradi prevelikega števila prijavljenih zavrnil, zato bo tekmovala le na krajših razdaljah, in sicer danes, v četrtek in petek. Skupno načrtuje sedem štartov.
Tekmovanja – skok iz cone udobja
Priznava, da ji tekmovanja predstavljajo precejšen odmik iz cone udobja in velik stres.
"Zavedam se, da so tekmovanja za zdrave ljudi in da jim ne morem zares konkurirati," pravi, kar pa ne pomeni, da se jih ne mara udeleževati.
"Zaradi tekmovanj potujem, obiskujem nove države. In ker se moram znajti na povsem neznanem terenu, kar je zaradi mojega slabega vida zelo težko, si vedno znova dokazujem, kaj zmorem. Gre bolj za samodokazovanje kot za tekmovalnost," sklene.
Magistrski študij pri 47 letih
Šolpan, ki je pred invalidsko upokojitvijo opravljala delo računovodkinje, je aktivna tudi na akademskem področju. Vpisana je na magistrski študij Raziskovalne univerze v mestu Tomsk, kjer se izobražuje na področju ekologije na območju Antarktike. Obisk tega dela sveta je še eden od njenih ciljev. Tam bi se rada preizkusila tudi kot (arktični) model.
Šolpan Ziganšina je ženska, ki živi polno in se ne pusti omejevati.
