Sijajen finiš sijajne sezone

Temnopolti Anglež, najmlajši svetovni prvak v zgodovini F1, pa zagotovo ni edini junak najhitrejšega dirkaškega športa. Čeprav je letos pokazal neprimerno več zrelosti kot v svoji krstni sezoni, pa je bilo prvenstvo neodločeno do samega konca. Spet sta se sicer resno in enakovredno kosali zgolj dve moštvi, a je sezona vseeno razkrila nekaj velikih talentov na katere bo v prihodnje treba zelo resno računati. Obdobje po Schumacherju je v F1 prineslo nova razmerja, izenačenost in za ta strupeno tekmovalen in drag šport nekoliko neznačilno demokratičnost, ki je v določeni meri bržkone posledica zaenkrat še ne dovolj profiliranih prvokategornikov in je skoraj zagotovo zgolj prehodni fenomen. Prav slednja se je še posebej pri Ferrariju izkazala za usodno. Mnogi strokovnjaki se namreč strinjajo, da bi se prvenstvo lahko razpletlo tudi v korist rdečih, če bi ti le dovolj zgodaj določili prvega voznika – letos bi ta status pripadel Massi – in ga primerno podpirali v ključnih dirkah. Tako pa niso in niso hoteli odpisati Kimija Räikkönena, dokler ni bilo prepozno. Za nameček so si privoščili še kup drugih taktičnih napak in nekaj prav neumnih površnosti, zaradi katerih je njihov konstruktorski naslov in dejstvo, da so imeli vse do zadnje dirke v Braziliji v igri za naslov prvaka tudi svojega dirkača, še toliko bolj spoštovanja vredno. Na koncu je Massi za prvi naslov prvaka zmanjkala zgolj točka in povsem možno je, da Brazilec tako blizu kroni ne bo nikoli več. Menjava vodstva ekipe je pač naredila svoje, tiranskega Jeana Todta je nadomestil mehkejši Stefano Domenicali, hudo pa se je poznala tudi odsotnost Rossa Brawna. Kljub vsemu pa je bila za Scuderio sezona nadvse poučna, zato se tifozijem ni treba prav ničesar bati.

Pri McLarnu Mercedesu niso imeli tovrstnih težav. Po škandalov polni lanski sezoni in neprijetni izkušnji s trenjem egov dveh dirkaških superzvezdnikov so letos vse stavili na Lewisa Hamiltona. Mladenič je imel "all inclusive" podporo in je zaupanje tudi izdatno upravičil, medtem ko je bila prva zmaga Heikkija Kovalainena zgolj nekakšen bonus. Odločnost Rona Dennisa se je torej izkazala za pravilno, pa čeprav je McLaren ostal brez konstruktorskega naslova, a ta je tako ali tako bolj nekakšna tolažilna nagrada. "Konstruktorski naslov je že lepa stvar, a ljudje si zapomnimo vseeno le svetovne prvake," je leta 2006 razlagal šef Renaulta Flavio Briatore, ki se je takrat lahko veselil obeh lovorik. Drugi naslov svetovnega prvaka je takrat osvojil Fernando Alonso, ki je letos proti koncu sezone spet zablestel. Trdo delo na dirkalniku skozi leto je obrodilo sadove in očitno se Renault vrača med glavne igralce in tudi zato zna biti naslednja sezona še zelo zanimiva. Konkurenčna tretja ekipa lahko prvenstvo zgolj še obogati, a ni nujno, da bo ostalo le pri morebitnem troboju.

BMW Sauber je iz leta v leto bližje vrhu, Poljak Robert Kubica pa je nedvomno sposoben tudi serijskega zmagovanja. Letos se je sicer moral sprijazniti zgolj z eno, a je moštvenega kolega Heidfelda popolnoma zasenčil. Pravo odkritje sezone pa je zagotovo mladi nemški up Sebastian Vettel, ki so mu rojaki že nadeli vzdevek "mali Schumi". Enaindvajsetletnik je v Monzi v nekonkurenčnem toru rossu ugnal vso konkurenco, vmešal pa se je tudi v razplet prvenstva na zadnji preizkušnji sezone v Interlagosu. Naslednje leto bo v red bullu nadomestil škotskega veterana Davida Coultharda, ki je s kariero v formuli ena zaključil. Lastnika Red Bulla in solastnika hčerinskega Tora Rossa, avstrijskega magnata Dietra Mateschitza, so Vettlovi dosežki spravili v manjšo zadrego. Iz Tora Rossa se je namreč nameraval umakniti, prestop mladega Nemca v večje moštvo pa bi moral biti očiten korak naprej, a finančno podhranjeno, na nek način eksperimentalno moštvo, je sezono končalo pred ambicioznim večjim bratom. Vettel je z nepričakovano dobro sezono te ambicije še podkrepil in Mateschitz mu je že obljubil, da pri zagotavljanju razmer v katerih bi se lahko dokončno razcvetel, ne bodo varčevali.

V standardni dvoboj Ferrarija in McLarna se torej v naslednji sezoni lahko še bolj izrazito vmešata Renault in BMW, ljubitelji stav pa bodo morali poleg Hamiltona, Masse in Räikkönena v obzir resno vzeti še Alonsa, Kubico in Vettla. Obeti so torej sijajni, vendarle pa bo v veljavo stopil nov paket pravil, katerih učinka še ni mogoče predvideti.

Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA), ki se je letos "izkazala" z nepotrebnim in malone diletantskim vmešavanjem v razplet dirk, si je zadala nalogo, da formulo ena poceni. Primer Super Agurija, ki letošnje sezone zaradi prevelikih stroškov preprosto ni bil sposoben izpeljati, je zgovoren, o tem na kakšen način naj se reorganizacije lotijo, pa se že sedaj krešejo mnenja. Doreči bo potrebno še marsikaj, zato vse kaže, da nam do začetka naslednje sezone nikakor ne bo dolgčas.