Sara Isakovič: Tajska eksotika in gostoljubnost sta pustili pečat

Predvsem po njeni zaslugi lahko govorimo, da so bile to najboljše svetovne igre športnikov študentov gledano s slovenske strani. Po končanem tekmovanju si bo Sara privoščila nekaj časa za počitek, nato pa bo nadaljevala s pripravami na največje športno tekmovanje, ki bo prihodnje leto v Pekingu.

S kakšnimi vtisi ste se vrnili s Tajske? S čudovitimi. Predvsem zaradi mojih dosežkov, prireditve, ki je bila odlično organizirana in druženja. Organizacija in sam potek prireditve bi lahko postavili ob bok olimpijskim igram. Lahko celo rečem, da je bilo bolje kot v Atenah. Večino časa smo prebili v študentski vasi in na sami univerzi, kjer smo stanovali, tekmovali, se družili in zabavali. Študentje, ki tam študirajo, so bili v glavnem prostovoljci v celotni organizaciji, tako da zapletov pri samem tekmovanju ni bilo. Vsi so bili zelo prijazni, ustrežljivi, tako da sem uživala v vsakem trenutku, ki sem ga preživela na Tajskem in doživela čar študentsko-športnega druženja, o katerem sem doslej le slišala in videla v filmih. Žal je bilo tudi nekaj grenkega priokusa, saj smo skoraj vsi Slovenci prišli do spoznanja, kako slabo je pri nas povezan vrhunski šport in študij. Pri nas vse sloni na posamezniku in njegovi železni volji, da je dober na obeh področjih, medtem ko je v tujini prestiž biti študent in hkrati športnik. Zato niti ni čudno, da vsi športniki, ki želimo študirati, bežimo v tujino, kjer je na enem mestu poskrbljeno za vse. Ves čas je namenjen samo študiju in treningu.

Kako je bilo samo tekmovanje medijsko podprto? Pridih 'nepomembnega tekmovanja' je bilo žal čutiti tudi preko medijev (razen SiOL-a in nacionalnega Radia), kar sigurno škodi popularizaciji vrhunskega športa med študenti pri nas.

Med drugim ste bili tudi nosilka slovenske zastave? Sama otvoritev je bila fantastična, s prekrasnim programom prižiganja ognja in nepozabnim ognjemetom. Meni pa je toliko bolj ostala v spominu tudi zato, ker sem bila zastavonoša, kar je čast, ki je dana redkim športnikom, zato sem še toliko bolj uživala tisti večer, ko sem bila v skupini izbrancev.

Kako ste se počutili na jugovzhodu Azije? Tajska eksotika in gostoljubnost sta sigurno pustili pečat na vsakemu od nas, še posebno na vse nas, ki prihajamo iz Evrope, Amerike ... Človek ima občutek, da ti ljudje nikoli niso slabe volje, se nikoli ne prerekajo in naredijo vse, da se človek pri njih in v njihovi bližini počuti čim bolje in sproščeno. Na vsakem koraku se ti priklonijo in pozdravijo s 'Sa-wa-dee-kaa', kar pomeni živjo, dober dan, dobr večer, kar vse. To so izredno skromni ljudje, občudujejo svojega kralja in princa. So tudi zelo verni in dvakrat na dan zjutraj in zvečer vrtijo svojo himno, ob kateri vsi vstanejo in jo s spoštovanjem poslušajo. Ne glede na to, kje se nahajajo. V samem univerzitetnem mestu je bilo za nas poskrbljeno tako za zabavo - glasba na prostem, razni družabni dogodki, tipični tajski plesi in prireditve -, kot tudi za organizirane oglede mesta in zanimivosti. Žal pa sama veliko od tega nisem mogla doživeti, saj so bili moji nastopi pogosti, po končanem tekmovanju pa sem še tisti večer odpotovala domov, zaradi česar sem bila kar malo žalostna, ker sem bila prikrajšana za nekaj zanimivosti.

Ste zadovoljni z dvema medaljama? Presrečna, saj sta to moji prvi kolajni na tekmovanju svetovnega razreda v članski konkurenci. Moram reči, da sem svoj cilj izpolnila z odličnimi nastopi, državnim rekordom in dvema medaljama. Konkurenca je bila izjemna, saj letos poleti plavanje ni imelo večjega odmevnega tekmovanja, tako da so tukaj nastopile tako svetovne prvakinje in rekorderke kot udeleženke zadnjega svetovnega prvenstva.

Zanimivo, da ste odličji osvojili v dveh različnih slogih. Srebrno na 200 prosto in bronasto na 200 delfin … 200 prosto in 200 delfin sta moji glavni disciplini. V prostem slogu sem bila pred dvema letoma na svetovnem prvenstvu peta. S tem časom novega državnega rekorda (1:58,10), katerega sem dosegla na Univerzijadi, bi takrat prepričljivo zmagala in tudi celo na zadnjih olimpijskih igrah. To samo dokazuje kako kvalitetno je plavanje in kako težko je ostati v vrhu, saj rezultati, sploh v teh dveh disciplinah, nenormalno napredujejo. Rezultat, katerega sem dosegla na 200 delfin, je bil ponovitev zadnjega finalnega nastopa na svetovnem prvenstvu v Avstraliji, kjer sem bila sedma. Če priznam, sem tudi pričakovala nov državni rekord, vendar pa se ni vse izteklo po mojih željah. Imela bom še veliko priložnosti za dosego rezultata, katerega verjamem, da sem sposobna odplavati.

Očitno vam nekoliko daljša razdalja bolj ustreza? Ker nisem izrazita eksplozivna šprinterka, prav tako ne ljubiteljica dolgih prog, mi ti dve disciplini najbolje ustrezata, saj je za njiju potrebna šprinterska vzdržljivost. Moraš biti tako hiter kot vzdržljiv, ker pa sta to izredno zahtevni disciplini, se vsaka pomanjkljivost hitro pozna na rezultatu. Tudi jaz vem, kje so še moje rezerve, zato se že veselim novih izzivov in še boljših rezultatov, ter s tem upam tudi še boljših rezultatov.

Kako ste zadovoljni s poletnimi pripravami? Letos poleti nismo imeli tako specifičnih priprav, kot pred večjimi svetovnimi tekmovanji. V spomladanskem času sem opravljala tudi maturo, zato treningi niso bili tako intenzivni kot prejšnja leta. To tekmovanje je bilo zanimivo tudi zaradi tega, ker se bo točno ob tem času (naslednje leto) odvijala olimpijada.

Normo za olimpijske igre imate zagotovljeno, kakšni načrte imate še letos? Kar se tiče olimpijskih norm, sem res lahko zelo sproščena, saj sem izpolnila že tri A norme za OI - v disciplinah 200 prosto, 200 delfin in 100 delfin. Vsa moja energija bo usmerjena samo v trening, garanje in še enkrat garanje za še boljše rezultate. Trenirali bomo v glavnem v olimpijskem bazenu in moj cilj je tudi, da končno izboljšam štart in obrate, kjer imam še ogromno rezerve. Decembra bom nastopila tudi na EP v 25-metrskih bazenih, naslednje leto pa na evropskem prvenstvu v Eindhovnu. O ostalih tekmovanjih in poteku priprav pa se bova s trenerjem Mihom Potočnikom dogovorila po končanem premoru.

Po vsem, ki se je dogajalo od svetovnega prvenstva v Avstraliji, vas verjetno čaka tudi nekaj zasluženega počitka … Po dobrih rezultatih je dopust še toliko slajši. Preživela ga bom pri očetu v Dubaju in pri prijateljici v Londonu.