Matjaž Smodiš: Z menoj ima Krka odprta marsikatera vrata, ki so sicer zaprta

Vse skupaj se je pri Matjažu Smodišu začelo in tudi končalo v Krki. Domači klub iz Novega mesta je bil zanj odskočna deska za tujino. Po osvojenem naslovu leta 2000 ga je pot ob začetku novega tisočletja vodila v tujino. Sprva se je izpopolnjeval na Apeninskem polotoku pri Virtusu in Climamiu iz Bologne ter leta 2001 prvič osvojil evroligo. Košarkarski razcvet je doživel v Rusiji pri CSKA-ju, s katerim se je veselil še dveh evroligaških kron, med drugim pa je bil tudi kapetan moskovskega giganta. Za konec kariere si je izbral domače Novo mesto in v dresu Krke še drugič prišel do slovenskega naslova. Zdaj je aktivne športne poti nepreklicno konec.

Na najlepši mogoč način ste končali bogato športno pot. Z naslovom državnega prvaka v dresu vaše Krke. Verjetno ste si želeli takšno slovo? Najlepše bi se bilo posloviti v dvorani Leona Štuklja. Vendarle je legenda slovenskega športa. To bi bilo idealno, a se podarjenemu konju ne gleda v zobe. V Stožicah premagati Olimpijo, ki je paradni konj slovenske košarke, institucija in ima velik rešpekt v Evropi, ima svojo draž. Borili smo se od prve do zadnje minute. Zasluženo smo prišli do naslova. Hvala vsem navijačem, ljudem v klubu za takšen konec dolge in naporne kariere.

Vaš bogat košarkarski repertoar je prišel do izraza na zadnji tekmi, na kateri ste bili izjemno angažirani in bili na koncu tudi prvi igralec finala. Ste vedeli, da bo v Stožicah zadnja tekma? Čutil, ne čutil … Vedel sem, da moram iztisniti iz sebe maksimum. Zavedal sem se, da bo verjetno povsem drugače, če se bom boril. Pomembno je bilo, da sem pokazal srce. Tako kot nekoč. Ekipa ni briljirala v napadu. Dali smo le enainsedemdeset točk. Borili smo se ob pomoči navijačev na tribuni. Z moško igro smo prišli do pokala.

S Krko ste se veselili dveh naslovov državnih prvakov. Prvega leta 2000, drugega pa trinajst let pozneje. Verjetno ima vsak svojo težo? Oba imata posebno mesto v mojem srcu. Prvi ima to vrednost, ker je bil moja odskočna deska za tujino, drugi pa je idealna popotnica v slovo. V Novem mestu v Krki, kjer se je vse skupaj začelo, se je zdaj tudi končalo. Začenjam novo poglavje v svojem življenju.

Kako je telo zdržalo vse te zadnje napore? Znano je, da ste imeli v preteklih letih kopico zdravstvenih težav … Preživel sem s pomočjo tablet, terapij, regeneracije, minimalnih treningov, džakuzijev … Vse to je bilo potrebno, da sem zdržal.

Bi lahko še stisnili zobe? Bi, če bi si moral rešiti življenje. A k sreči ni treba. Preprosto je dovolj. Tank je prazen. Utrujen sem in zasičen. Ne gre več.

Bi vas lahko slovenski selektor Božidar Maljković še prepričal, da bi bili del izbrane vrste na domačem evropskem prvenstvu? Ne. Reprezentanca je že končana zgodba. Čeprav priznam, da bi bilo lepo. Ne želim odžirati mesta nekomu, ki bo v prihodnosti pomemben del izbrane vrste in bi mu te izkušnje pomenile zlato. Vse stvari se ti ne morejo poklopiti v življenju. Medalja … Trpel bom s košarkarji in jo bom vesel, ko nam jo bo uspelo osvojiti. Sicer pa ni težava igrati. Težava je trenirati, priti v dvorano dvakrat na dan, pravilno jesti ... Preveč let sem se boril sam s sabo. Stara zgodba, ki se ponavlja.

Kaj boste počeli zdaj, po koncu kariere? Čakajo me vrtnarska opravila. Žena bo vesela, da me bo imela 24 ur na razpolago. Morda bom odigral kakšen tenis, obiskal babico … Živel bom povsem normalno civilno življenje.

V košarki boste pa zagotovo ostali … Ukvarjal se bom z mladimi. Velika želja je delo v klubu. Načelen dogovor obstaja, a ni še nič dorečenega. Zagotovo pa bom ostal v košarki.

Koliko lahko pomagate Krki s svojimi poznanstvi in zvezami? Veliko. Z menoj imajo v klubu marsikatera vrata odprta, ki so sicer zaprta. Mislim, da se zavedajo, da si lahko odprejo pravo pot v Evropo. Morda v sodelovanju z večjimi klubi. To so težave, s katerimi se bomo ukvarjali v prihodnosti.

Verjetno pa bo za Krko zanimiv tudi razširjeni EuroCup, za evroligo drugo najmočnejše klubsko tekmovanje v Evropi. Bi bil lahko naslednja stopnička na Krkini poti? Če želimo biti uspešna ekipa v Evropi, moramo igrati v evropskih tekmovanjih. EuroChallenge ni na takšni ravni, kot si ga uspešno podjetje, kot je Krka, zasluži. Mislim, da gremo lahko s še boljšim delom v klubu korak naprej. Morda bo tako Krka videla večji interes in vložila še več denarja v šport. Vse je namreč odvisno od financ. Bomo videli, kako bo.