Sreda, 28. 9. 2016, 21.32
6 let, 6 mesecev
Predstavitev knjige: DVE URI – Maratonski čas na meji mogočega
Maratonski tek pod dvema urama: realnost ali iluzija?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,05
Gre za aktualno vprašanje o mejah človeške zmogljivosti, ki tare marsikaterega ljubitelja teka. Ob predstavitvi nove knjige o maratonu, ki bo pri tekačih in še komu zagotovo našla prostor na knjižni polici, sta svoj pogled predstavila tudi slovenski rekorder Roman Kejžar in profesor s fakultete za šport, dr. Branko Škof.
Dr. Branko Škof in Roman Kejžar sta podala svoj pogled na prihodnost maratonskega teka in lova na magično mejo dveh ur.
Dve uri – maratonski čas na meji mogočega je najnovejša v slovenščino prevedena knjiga o maratonu. Avtor skozi zgodbo kenijskega tekača napelje niti v vse konce maratonskega teka.
"Knjiga nas popelje v zgodovino teka, zgodovino konceptov treninga, v družbeno okolje tekačev, dotakne se tudi globalizacije športa, finančnih omejitev panoge in dopinga. Knjigo imamo lahko za nadaljevanje dveh predhodnih del z naslovom Športni gen in Zgodba človeškega telesa, povezuje linijo pred časom izdanih izpovednih del, eden ključnih elementov, da smo se zanjo odločili, pa je dejstvo, da je dobro napisana," je uvodoma povedal urednik knjige Samo Rugelj.
Kejžar: Ne verjamem, da bo kmalu prišlo do teka pod mejo dveh ur
Na predstavitvi knjige sta bila prisotna tudi slovenski maratonski rekorder Roman Kejžar ter dolgoletni trener in profesor s fakultete za šport, dr. Branko Škof. Oba sta podala svoj pogled na tek pod magično mejo, Kejžar takšnega dosežka ne pričakuje prav kmalu, bolj optimističen pa je Škof, ki največ možnosti pripisuje Britancu somalijskega rodu Mohamedu Farahu.
"Veliko se govori okoli tega časa, a ga prav kmalu ne pričakujem. Leta 1998 je v Berlinu, kjer sem tekel tudi sam, Brazilec Ronaldo da Costa postavil rekord s časom 2;06:05. Od takrat je bil rezultat izboljšan za tri minute, potrebujemo pa še nadaljnje tri minute do meje dveh ur. V naslednjih desetih letih bo to zelo težko," meni Kejžar, ki je leta 2000 postavil državni rekord s časom 2;11:50, ki je še danes veljaven.
Škof: Življenje ni statistika
"To je knjiga, ki naježi kožo. Nekaj podobnih je že bilo, a ta je ena najboljših. Maraton obravnava večplastno. Prepričan sem, da jo bo vsak tekač z veseljem prebral," je dejal Škof, ki je bolj optimističen glede teka pod dvema urama: "Življenje ni statistika. Mislim, da bi v roku petih ali nekaj več let padel tudi svetovni rekord s časom pod dvema urama. Ne gre vedno vse linearno, v preteklosti smo tudi pri tekaških rekordih že videli velike skoke. Metode treniranja se zelo spreminjajo. Sam največ upov polagam na Faraha, ki ima drugačen način vadbe. Po mojem mnenju je ta najboljši in najbolj napreden. Pomembno vlogo bo imela tudi psihološka komponenta. Nekdo bo moral narediti preskok, potem pa se bo sprožil plaz."
Dramatičen konec berlinskega maratona, Bekele za las zgrešil svetovni rekord
Koliko denarja je potrebno odšteti za nastop na maratonu doma in po svetu?
Prevarantka, ki je nekaj dni veljala za rekorderko
Pred nami je eden najbolj napornih tednov pred maratonom
V knjigi je omenjen tudi tek, kjer bi pod posebnimi pogoji lahko lovili magični rezultat, tekače stimulirali z nagradami, jim omogočili idealne pogoje, a sta se tako Kejžar kot Škof strinjala, da bil maraton s tem izgubil veljavo. Že zdaj ima Mednarodna atletska zveza postavljene pogoje, ki jim mora proga zadostiti, da so rezultati na njej uradno priznani. Od največjih maratonov na svetu tem pogojem ne zadošča bostonski maraton, kjer štart in cilj nista na istem mestu.
Kaj pa slovenski rekord? Bo kdaj izboljšan?
Rekordi so zato, da se rušijo in v moškem maratonu se to ves čas dogaja, drugače pa je s slovenskim rekordom, ki tudi po 16 letih ostaja nedotaknjen. Škof je poudaril, da rezultati tudi v preostalih razvitih državah stagnirajo, medtem ko jih izboljšujejo predvsem afriški tekači.
Meja dveh ur je po mnenju Branka Škofa premagljiva že v bližnji prihodosti. Največ upov polaga na večkratnega olimpijskega prvaka Moa Faraha.
"Znanje za boljše rezultate imamo, saj smo v preteklosti že imeli kvalitetne tekače. Oprema, prehrana … mislim, da to ni bistveno, bistvena je podpora okolja. Človek mora imeti možnost, da se posveti le temu, v tem okolju pa si tega nihče ne more privoščiti. V afriških državah nekateri trenirajo tudi trikrat na dan, samo trenirajo in spijo," je dejal Škof, strinjal pa se je tudi Kejžar: "S tekom se danes ne da preživeti. V mojem času smo veliko trenirali, denarne nagrade pa so bile motiv, da smo se na nekaterih tekmah zbrali vsi najboljši. Danes so nagrade žalostne in malo ljudi se odloča za to pot."
Medtem ko je rekreativni tek na vrhuncu, ljubljanski maraton bo čez mesec dni spet podiral rekorde v udeležbi, pa za vrhunske tekače časi v Sloveniji niso prav rožnati.
Ed Caesar je britanski novinar in publicist, ki je za svoje delo prejel že devet novinarskih nagrad, tudi nagrado združenja tujih poročevalcev za novinarja leta 2014. Dve uri – Maratonski čas na meji mogočega je njegova prva knjiga.V njej spremlja zgodbo osrednjega lika zgodbe, odličnega kenijskega maratonca Geoffreyja Mutaija, ki je leta 2011 bostonski maraton pretekel v času 2;03:02, a njegov čas ni bil priznan kot svetovni rekord, saj proga ne izpolnjuje vseh pogojev za priznanje najboljše znamke na svetu.
