Četrtek, 3. 1. 2019, 18.00
5 let, 10 mesecev
Jani Dvoršak, predsednik Sloada, o novostih v letu 2019
"Dopinški prekrškar se ne rodi, ampak naredi"
Jani Dvoršak, direktor slovenske protidopinške organizacije (Sloado), ohranja optimizem glede učinkovitosti lova na kršitelje protidopinških pravil. Kaj v tem pogledu prinaša leto 2019, kakšne spremembe uvaja osvežena lista prepovedanih snovi in kakšna protidopinška pravila veljajo v ligi NBA, ki je zaradi odličnih predstav Luke Dončića skoraj vsakodnevno v mislih slovenskih ljubiteljev športa?
Kakšne novosti prinaša leto 2019 na področju boja proti dopingu?
Predvsem veliko obeta. Novembra bo v poljskih Katowicah na koledarju svetovna protidopinška konferenca, na kateri bo prostor za sprejetje popravkov oziroma dopolnil svetovnega protidopinškega kodeksa, poleg tega bomo sprejeli še nekaj novih pravnih standardov. V pravnem smislu se na tem področju obeta marsikaj novega.
Pravkar poteka tretja faza usklajevanja sprememb. Ne gre za spremembe, ki bi posegale na področje temeljnih določitev kodeksa, ampak za spremembe, ki so potrebne zaradi uvedbe novih standardov za skladnost in izobraževanje, ki postaja vse bolj pomembno. Lahko rečem, da smo na tem področju v primerjavi z drugimi nacionalnimi dopinškimi agencijami zelo aktivni.
Naš obseg dela na področju osveščanja in izobraževanja je zelo intenziven, čeprav je finančno slabo podprt.
Se Sloadu letos obeta dodaten finančni priliv?
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je glede tega dokaj razumevajoče. Leta 2018 smo njihov del skoraj podvojili, zdaj čakamo na rebalans proračuna. Obljubili so nam nekaj dodatnega denarja, s katerim bomo okrepili področje izobraževanja in testni program, ki ga bomo izvajali v tem letu.
O kakšnih številkah govorimo?
Naš program v letu 2019 vrednotimo na 400 tisoč evrov. Lani smo imeli na voljo 390 tisoč evrov.
Sem sodi približno od 400 do 500 testiranj. Ne glede na to, da je naša glavna funkcija izobraževanje, večino denarja namenjamo testiranju.
Omenili ste izobraževanje, osveščanje … Ali glede tega k vam pristopajo tudi panožne zveze?
Absolutno. Naša vloga tukaj je predvsem vloga koordinatorja. To pomeni, da smo glede osveščanja vključeni kot pripravljavci in oblikovalci vsebin, ki jih realiziramo skupaj s panožnimi zvezami.
Dejstvo namreč je, da se športniki, vsaj tisti na mednarodni ravni, vključno z mladinskimi kategorijami, ne bodo smeli udeleževati določenih tekmovanj, če predhodno ne bodo opravili določenih programov osveščanja. To je trend in na neki način vzpostavljanje zahtev v mednarodnih standardih.
Na Sloadu pravkar končujemo prvi modul spletnega izobraževanja, ki je namenjen športnikom, v 2019 bomo izvedli še drugi modul, namenjen trenerjem, in nato še tretji, ki je namenjen staršem.
To so trije temelji moduli, s katerimi bomo v obliki e-učenja posegli na področje izobraževanja. S tem bomo dopolnili svoje delo in tako posegli precej širše kot bi zgolj z izvajanjem delavnic z ambasadorji.
Je težnja panožnih zvez izobraževanje ali povečevanje števila testov?
Z nacionalnimi pravili smo leta 2010 prevzeli skrb nad protidopinškim nacionalnim programom v državi. Nacionalne zveze nam pri tem zagotavljajo popolno sodelovanje.
Ta trend narašča, da bodo tudi nacionalne zveze s svojimi aktivnostmi morale postati skladne s svetovnim protidopinškim programom.
Prva, ki je to uvedla, je evropska atletska zveza, ki od Atletske zveze Slovenije zahteva, da so njihovi programi skladni s protidopinškimi. To pomeni, da se izvaja določeno število testiranj na tekmovanjih in zunaj njih ter da se izvajajo izobraževanja in osveščanja. Da razporedijo svoje športnike po posameznih ravneh, da določijo, kdo sodi na mednarodno, kdo na nacionalno raven in podobno. V tri skupine.
Vse to je oblikovano z namenom, da dobimo vrednostne skupine, ki so bolj izpostavljene nevarnostim dopinga in zato pogosteje testirane v primerjavi s tistimi, ki so manj izpostavljeni. To je odvisno od discipline. Bolj so na primer izpostavljeni vzdržljivostni športniki kot pa športniki, kjer skoraj ni fizioloških učinkov dopinga.
So na listi 2019 nove snovi?
So, a odmevnih sprememb tokrat ni.
Po zaslugi Luke Dončića slovenski mediji vsakodnevno poročamo o dogajanju v ligi NBA. Kako je znotraj najmočnejše košarkarske lige urejena antidopinška ureditev?
NBA ima povsem svoj program, ki ni skladen s svetovnim protidopinškim kodeksom. Gre za zasebne lige, kamor sodijo tudi NFL, MLB in druge, kjer sami izvajajo dopinške kontrole. Tudi laboratoriji, kjer izvajajo analize testov, so zasebni.
Je pa seveda res, da takrat, ko se košarkarji uvrstijo na olimpijske igre, padejo v naš sistem testiranja.
Je sistem testiranja ohlapnejši ali ostrejši?
Predvsem je drugačen. V NBA je denimo uporaba marihuane precej bolj obremenjujoča kot uporaba steroidov. Če igralca dobijo pri uporabi marihuane, ga čakajo prevzgoja, tečaji in podobno, medtem ko je uporaba steroidov precej manj sankcionirana.
Ne poznam pa tega sistema natančno, zato ne morem povedati več, vem pa, da je drugačen.
Na Kitajskem bodo v tem letu poostrili sankcije za kršitelje protidopinških pravil.
Na Kitajskem naj bi z novim letom poostrili sankcije. Dopinškim prekrškarjem naj bi po novem grozile celo zaporne kazni.
Da, tudi jaz sem to zasledil. Predvsem je šlo za poročanje kitajske tiskovne agencije. Mislim, da sledijo korakom, za kakršne so se pred letom dni odločili tudi Nemci in kot je to uveljavljeno pri Francozih in Italijanih, kjer je zapisano, da je kršitev protidopinških pravil lahko tudi kazensko dejanje oziroma da gre za kršitev kazenskega zakonika.
V Nemčiji se to pravilo nanaša izključno na profesionalne športnike. Ti gredo lahko v primeru uporabe določenih sestavin v zapor oziroma jim grozi zaporna kazen.
Pa se je to že udejanjilo v praksi?
Nisem še slišal, da bi se, velja pa to pravilo zadnje leto in pol.
Se strinjate s takšno kaznijo?
V osnovi protidopinška pravila za kršitev predvidevajo izločitev iz športa in mislim, da je to uravnotežena kazen. Ali je treba ob tem športnike kaznovati tudi z zaporom, pa je drugo vprašanje.
Zdi se mi pomembno, da imamo v Sloveniji v kazenskem zakoniku dva člena, in sicer 186. in 187., ki obravnavata proizvodnjo in preprodajo. Za obe kazenski kršitvi veljata zaporni kazni. V tem trenutku je to pri nas dovolj.
Bi bilo pa smotrno vpeljati neko prekrškovno politiko, v smislu, da bi tudi uporabniki dobili prekrškovne kazni.
Tokio se pripravlja na gostiteljstvo poletnih olimpijskih iger.
Prihodnje leto nas čakajo poletne olimpijske igre v Tokiu. Kdaj se nadzor nad potencialnimi olimpijci okrepi?
Postopoma bomo povečevali obseg nadzora nad našimi športniki. Vsekakor moramo poskrbeti, da bodo vsi slovenski športniki, ki bodo nastopili v Tokiu, vsaj eno leto v protidopinškem programu.
Cilj svetovne protidopinške agencije in mednarodnega olimpijskega komiteja je, da imajo vsi športniki, ki nastopajo na olimpijskih igrah, za seboj vsaj eno leto protidopinškega programa. Da so v programu, da so testirani in da se ne more zgoditi, da na olimpijske igre pride nekdo, ki še nikoli ni bil testiran.
Pravimo, da so "iskalci krivin" vedno bolj inovativni kot njihovi lovci. Kako optimistični ste glede učinkovitosti lova na dopinške kršitelje?
V tem smislu sem zelo velik optimist. Zdi se mi, da bomo s sistematičnim delom, preiskavami in poizvedovanji precej bolj usmerjali svoje delo. Danes ne opravljamo več testiranj po žrebu, ampak se jih vedno pogosteje lotevamo z določenimi nameni. Mislim, da sta tudi izobraževanje in osveščanje na tem področju velika razloga za optimizem. Predvsem gre za varstvo zdravja. Nesporno je, da se noben dopingist ne rodi, ampak se naredi.
Bo Kitajska zaradi organizacije prihodnjih zimskih olimpijskih iger bolj pod antidopinškim drobnogledom? Da bi se izognili ponovitvi ruske zgodbe iz Sočija 2014?
Kitajska protidopinška agencija je izredno močna in izvaja res veliko število testov ter izobražuje, tako da sem glede tega optimističen. Mislim, da bo zaradi olimpijskih iger ta politika še dodatno poostrena.
1