Nedelja, 29. 1. 2017, 4.20
6 let, 6 mesecev
Pod lupo strokovnjaka (9)
Ognjen Backovič: Naši fantje so nas popeljali od ene skrajnosti do druge
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,23
4
"Tekmo sem doživljal tako kot vsi navijači. Šli smo od ene skrajnosti do druge," nam je pozno zvečer po včerajšnji infarktni tekmi za tretje mesto na svetovnem prvenstvu v Franciji, na kateri so Slovenci z 31:30 premagali Hrvate, razlagal Ognjen Backovič.
Slovenski rokometaši so nas včeraj res spravili na noge, ko so večji del tekme zaostajali za našimi južnimi sosedi, v zadnjih minutah pa pripravili naravnost spektakularen preobrat in se vselili svoje prve kolajne na svetovnih prvenstvih.
Ko je mislil, da je že konec …
"Šli smo od ene skrajnosti do druge. Večji del tekme je bilo popolno razočaranje, pa niti ne toliko zaradi dejstva, da izgubljamo proti Hrvatom, pač pa zaradi igre, v kateri ni bilo nič od tega, kar smo vedeli, da bi morali početi. Ni bilo neke prave obrambe, ni bilo hitrega prenosa žoge, ni bilo neke ideje napadu … V bistvu moram priznati, da sem tako kot večina tudi jaz že mislil, da je konec," se je mlačne, neprepričljive predstave, v kateri so Slovenci za Hrvati pridelali že osem golov zaostanka, spomnil nekdanji slovenski rokometni reprezentant.
Od razočaranja do evforije
A so Slovenci tudi njega, tako kot nas vse, iz popolnega razočaranja v nekaj minutah dvignili do evforije. "Ravno zaradi tiste mučne igre sem toliko bolj vesel, da so fantje v zadnjih desetih minutah pokazali res pravo igro, ki jih je krasila na tem prvenstvu. Se pravi hitro igro, s hitrim prenosom žoge po uspešnih obrambah. Začeli so se boriti, začelo se je dogajati to, kar sem pogrešal prej, se pravi, da bi nekdo povzdignil glas, ko jim ni šlo, da bi se malo razjezili, da bi nekdo to 'sprovociral' v njih … To je se začelo dogajati ob koncu. Zelo sem vesel. To je uspeh, ki se ga najbrž še ne zavedamo dobro. Biti bronast na svetu v ekipnem športu, rokometu, je izjemen uspeh in vsi ti fantje, pa tudi ljudje, ki stojijo za njimi, si zaslužijo zares lepo pohvalo."
Ko smo jih že odpisali, so se dvignili iz pepela in se veselili prvega odličja s svetovnih prvenstev.
Zakaj so začeli tako medlo?
In zakaj so Slovenci tekmo začeli tako medlo? Bili so vendarle bolj spočiti od Hrvatov. Kako to pojasni rokometaš, ki je takšne trenutke doživljal že na evropskem prvenstvu leta 2004 v Sloveniji in bil s četo, ki jo je takrat vodil Tone Tiselj, drugi v Evropi?
"Imel sem občutek, da so želeli igrati hitro. Bili so preveč osredotočeni na to hitro igro, zato v obrambi niso bili dovolj potrpežljivi in dovolj čvrsti. Nekako so čakali, da jim bodo žoge same od sebe padale v roke, da bi lahko potegnili v napad. V napadu pa so zbezljali. Naredili so izjemno veliko število tehničnih napak, mislim, da smo v 20 minutah prvega polčasa izgubili sedem žog, Hrvaška pa je preveč izkušena reprezentanca in je vse te naše napake kaznovala," je razlagal nekdanji rokometaš.
Slovenska reprezentanca se bo vrnila domov v nedeljo. Ob 14.35 bo z letalom prispela v Zagreb, v Ljubljani pa se bo predstavila navijačem v ponedeljek ob 17. uri pred Mestno hišo.
Dodal je: "Ko enkrat zaostajaš, pa je težko igrati. Pride do krča, do nesproščenosti in takrat nismo videli več nič od tega, kar bi nas moralo krasiti. V napadu je šlo vse preveč počasi in v igralce se je prikradla nekakšna nezanesljivost, v obrambi pa smo le čakali na napake Hrvatov in se gledali, kdo bo tisti, ki bo storil prekršek. Vesel sem, da so se znali na koncu potegniti iz tega začaranega kroga."
"Poln kufer" poslušanja o slovenski mentaliteti
"Fantje so Hrvatom iztrgali bron iz rok."
Ravno ta obrat, boj do konca brez predaje, je nekaj, kar ni ravno značilnost slovenskih ekip. Nismo navajeni, da bi v ključnih trenutkih reagirali tako in zmagali. "Ravno zaradi tega sem še posebej vesel! Kot športnik imam namreč res 'poln kufer' poslušanja o tej slovenski mentaliteti, da takrat, ko je treba pokazati največ, razpademo in ne vem kaj še. Zdaj imamo še eno tekmo, še en primer, s katerim lahko pokažemo, da ni tako. Da so fantje takrat, ko je bilo najpomembneje, stopili skupaj, prijeli in medaljo pravzaprav iztrgali Hrvatom iz rok," je bil odločen nekdanji član Zagreba, Picka Szegeda in ljubljanskih Prul, danes pa v rokometu sodeluje s Slovanovim trenerjem Boštjanom Fickom. V prostem času.
Hrvate je bolj kot utrujenost zavedla visoka prednost
Pa je bil razlog za razpad hrvaškega sistema v končnici tekme vendarle tudi njihova utrujenost, saj so imeli le dan pred obračunom s Slovenci težko polfinalno srečanje z Norvežani? "Verjetno nekoliko ja, ampak moram poudariti, da na takih tekmah, predvsem v takšnih zadnjih minutah, adrenalin naredi svoje," odgovarja Backo in dodaja: "Zato mislim, da utrujenost pri Hrvatih ni bila ključna, pač pa da jih je malo zavedla visoka prednost."
"Imam občutek, da so začeli v napadu le še čakati, da bo ura pokazala 60. minuto in bo potekel igralni čas. In to se jim je maščevalo. Niso več tako odločno napadali na gol in s tem so dali možnost nam, da smo se z boljšo obrambo, na čelu z vratarjem, vrnili v igro in dosegli nekaj hitrih golov. Potem se je tudi v hrvaško vrsto naselila ta nezanesljivost oziroma živčnost in niso bili več tako lahkotni kot prej. Psihološki moment je bil povsem na naši strani, postali so zmedeni, delovali so, kot da ne vedo čisto, kaj se jim dogaja, niti kako bi to preprečili."
"Vesel sem te bronaste medalje, tudi zato, ker je priigrana proti Hrvaški, sosedski reprezentanci."
Še posebej sladka bronasta medalja
Navdušila pa ni le zmaga, pač pa način, ki so ga Slovenci tokrat ubrali do nje, še poudarja Backovič: "Vesel sem bronaste medalje. Vesel bi je bil tudi, če bi Hrvate premagali tako kot smo Katar in bi deset minut pred koncem udobno vodili. A takole, po takšni infarktni končnici, pa je še posebej sladka. Pa tudi zato, ker je priigrana proti Hrvaški, sosedski reprezentanci."
4