Četrtek, 5. 11. 2020, 4.00
4 leta, 1 mesec
Intervju: Dragan Gajić
Ob usodnem klicu se ni obotavljal niti za sekundo
Če ne bi vmes posegel novi koronavirus, bi morali slovenski rokometaši danes odigrati prvo kvalifikacijsko tekmo za nastop na evropskem prvenstvu leta 2022. Med tistimi, ki najbolj nestrpno čakajo prvo tekmo v slovenskem dresu, je zagotovo Dragan Gajić, ki se je na presenečenje mnogih po dobrih štirih letih vrnil v dres s slovenskim grbom.
Pri 36 letih je Dragan Gajić še vedno stroj za doseganje zadetkov. V letošnji sezoni je prevzel vlogo vodje pri novem francoskem prvoligaši Limogesu, pred tem je vrsto let rešetal mrežo nasprotnikov Veszprema tako v madžarskem prvenstvu kot v ligi prvakov. Pred tem je med drugim branil barve Montpellierja, Zagreba in Celja, medtem pa je bil tudi gonilna slovenske izbrane vrste, za katero je nastopil na osmih velikih tekmovanjih zapored, od evropskega prvenstva 2006 do evropskega prvenstva 2016. V 151 nastopih je za Slovenijo dosegel 642 golov.
A leta 2016 je bilo za slovenskega rokometaša prelomno. Pred dobrimi štirimi leti se je priljubljeni "Gajo" zaradi nekaterih sporov in razočaranja s takratnim slovenskim selektorjem Veselinom Vujovićem odločil, da je nastopil čas za umik iz slovenske reprezentance in da je napočila priložnost za mlajše rokometaše. Reprezentančno slovo pa simpatičnega Celjana ni zaustavilo. Ravno nasprotno. Z Veszpremom je v tem času dvakrat nastopil na zaključnem turnirju lige prvakov, odlične predstave pa so slovenskega selektorja Ljubomirja Vranješa, ki je lani prevzel vodenje slovenske izbrane vrste, prepričale, da Gajića vrne tja, kamor si zasluži. V dres s slovenskim grbom.
Po štirih letih ste znova v slovenskem dresu, nekaj dni treningov je zdaj že za vami. Kakšno je počutje ob vrnitvi v slovensko izbrano vrsto?
Počutim se v redu, boljše kot prvi dan (smeh, op. p.). Ne, vse je super. Na začetku sem potreboval nekaj časa, da sem spoznal vse igralce, ki jih prej še nisem. Počutil sem se nekako tako, kot da znova debitiram, ampak zdaj je že vse tako, kot mora biti. Za nami je že nekaj treningov, dobro smo se povezali, tudi kemija v ekipi je dobra, tako da nam je delo res v užitek.
Z Veselinom Vujovićem se nista poslovila na najlepši način.
Verjetno ste na takšno vprašanje v zadnjih dneh morali odgovoriti že ničkolikokrat, pa vseeno. Vrnitev v slovensko izbrano vrste je za nekatere kar veliko presenečenje. Kako je prišlo do odločitve?
Odločitev o vrnitvi res ni bila težka. Selektor me je poklical, me vprašal, ali sem pripravljen igrati, in tu sploh ni bilo treba nič razmišljati. Takoj sem bil za. Tudi Ljuba (Vranješa, selektorja slovenske reprezentance, op. p.) poznam že iz časov, ko sva bila skupaj v Veszpremu, tako da že nekoliko poznam njegov način dela. Tudi sam se počutim odlično, tudi v prejšnji sezoni pri Veszpremu sem igral zelo, zelo dobro, v tem slogu pa nadaljujem tudi letos v Franciji.
Vaše slovo od reprezentance leta 2016 ni bilo najlepše.
Ne želim se ozirati v preteklost, kar je bilo, je bilo. Vem, da si zaslužim mesto v reprezentanci, imam kakovost in željo, ki pa je tudi najpomembnejša. Zdaj pa je na meni, da pokažem tudi v slovenskem dresu, česa sem sposoben.
Vesel je vrnitve v izbrano vrsto. Reprezentanca je v primerjavi s tisto, v kateri ste igrali nazadnje, kar spremenjena, veliko je mladih fantov. Je vzdušje že tisto pravo?
Tako kot sem dejal na začetku, nekaj dni smo potrebovali, da smo se se povezali. Zdaj se počutim odlično. Ta reprezentanca me nekako spominja na tisto, ko smo bili leta 2013 na svetovnem prvenstvu v Španiji, ko so v ospredje začeli prihajati mlajši igralci. Podobno je danes. Nastala je dobra zmes mladih in izkušenih, mlajši držijo ritem igre, starejši pa jih usmerjamo. En drugega izpopolnjujemo, poslušamo, povsem smo se podredili celotnemu kolektivu in na koncu je to najbolj pomembno, da igramo vsi za enega, eden za vse.
Če bo vse po sreči, boste z reprezentanco prihodnje leto lovili tudi nastop na olimpijskih igrah. Morda tudi vaša priložnost, da uresničite olimpijske sanje?
Ja, zagotovo bo to spet možnost za uresničitev teh sanj. Štiri leta nazaj sem imel dve želji, in to sta bili uvrstitev na zaključni turnir četverice v ligi prvakov in olimpijske igre. Na final fouru sem igral dvakrat, žal se obakrat ni izšlo, a bil sem tam, poskusil sem, dal sem vse od sebe. Na koncu je žal izpadlo, kot je, izgubil sem eno finale. Zdaj so ostale še olimpijske igre oziroma najprej olimpijske kvalifikacije. Če se je ponudila priložnost, jo bom zgrabil z obema rokama. Verjamem, da bo celotna ekipa, ne samo jaz, dala vse od sebe, da si izborimo nastop na olimpijadi. To bi bila zame le še neka nagrada oziroma češnja na torti v moji karieri.
Želi si nastopiti na olimpijskih igrah.
Na prvo tekmo ob povratku v reprezentanco boste morali še malce počakati. V nedeljo vas čaka gostovanje pri Turkih, je morda zaradi vašega povratka prisotne kaj več nervoze kot sicer pred tekmami?
Res je prisotne nekaj več nervoze kot ponavadi. Komaj čakam, da odigramo vsaj to eno tekmo. A ne glede na to, s kom igramo, mislim, da smo reprezentanca, ki si je že ustvarila ime v svetu. Kljub temu moramo vsako tekmo odigrati tako, kot se spodobi, na najvišji ravni, vsaki reprezentanci moramo izkazati spoštovanje in pokazati drugim ekipam, da smo ves čas maksimalno pripravljeni. Če lahko zmagamo 5, 10 ali 15 golov, moramo to na tekmi tudi narediti. Na igrišču moramo pokazati, zakaj Slovenija velja za eno najboljših rokometnih reprezentanc na svetu, in tako moramo odigrati vsako tekmo. Nasprotnikov si ne izbiramo, osredotočamo se le nase in na vsaki tekmi moramo dati svoj maksimum.
Če se dotakneva še vaše selitve v Francijo, kako ste zadovoljni z dozdajšnjim potekom sezone? Lani je navduševal v dresu Veszprema, letos je okrepil vrste Limogesa.
Zaenkrat vse poteka odlično. Glede na to, da je klub še v lanski sezoni igral v drugi ligi, smo v dozdajšnjem delu sezone odigrali že nekaj super tekem in dosegli nekaj res dobrih rezultatov. Zaenkrat nam gre odlično, a sezona je še dolga. Imeli smo tudi srečo, kar se tiče koronavirusa in poškodb, saj smo ves čas v popolni zasedbi.
Tudi sam se v Limogesu počutim odlično, prevzel sem vlogo vodje, ne samo po številkah in statistiki, ampak tudi v smislu usmerjanja ekipe in priprave na napore, ki jih prinaša igranje v prvi francoski ligi. Gre nam dobro, med sabo odlično sodelujemo in verjamem, da bo tako ostalo tudi naprej. Verjamem, da bo v reprezentanci podobno. Čim več zmag, čim manj poškodb in v teh časih tudi čim manj okužb.
Kvalifikacije za EP, 1. cikel:
2. krog:
Nedelja, 8. november, Eskisehir:
17.00 Turčija - Slovenija
1. krog:
Prestavljeno:
Slovenija - Poljska
Preberite še:
1