Nedelja, 29. 1. 2017, 19.30
7 let, 2 meseca
Nedeljska sprejema bronastih junakov
Najlepša rokometna nedelja v sliki in besedi (fotozgodba)
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,30
1
Slovenski rokometaši so v nedeljo naleteli na dva veličastna sprejema. Najprej so jih na letališču v Zagrebu pričakali najbližji, manjkali niso tudi najbolj zvesti navijači, ko pa se je avtobus z bronastim tovorom odpravil proti Sloveniji, so ga na mejnem prehodu Omrežje pričakale prižgane bakle in dimne bombe. Največjega aplavza je bil deležen selektor Veselin Vujović.
Nedelja, 29. januar 2017. Hrvaška prestolnica je obdana z mrazom in meglo še vedno objokovala neverjeten poraz rokometne reprezentance. Razočaranje je bilo ogromno.
Na zagrebškem letališču se je zbralo ogromno prijateljev slovenske reprezentance. Manjkali niso niti novinarji. Tako slovenski kot tudi hrvaški, ki so želeli od bližje spoznati razlog za veličastno vrnitev Vujovićeve čete v obračunu za bron.
Njihovi ljubljenci so bili v petek od finala oddaljeni le milimetre, v soboto so doživeli boleč šok proti zahodnim sosedom, ki so še 20 minut pred koncem zaostajali osem zadetkov, v nedeljo pa so Zagreb preplavili še glasni slovenski rokometni navijači.
Odpravili so se na letališče, saj so se izbranci Veselina Vujovića iz Pariza odpravili proti domu prav prek države, ki so ji v soboto prizadejali toliko hudega. Hodnik na osrednjem zagrebškem terminalu se je počasi polnil.
Bronasti bojevniki so prispeli domov! Kapetan Vid Kavtičnik in novopečeni član Barcelone Jure Dolenec sta kot prva pozdravila razgreto druščino.
Bolj ko se je ura bližala 14.35, ko bi moralo letalo z dragoceno odpravo pristati na hrvaških tleh, bolj je naraščalo razpoloženje.
Klopotci, harmonika, znani navijaški napevi in kopica domoljubnih in ponarodelih viž. Uslužbenci hrvaškega letališča so s kislimi nasmehi spremljali rajanje okrog 200 Slovencev, ki so prihiteli, da kot prvi pozdravijo junake. V slabo voljo jih ni spravilo niti obvestilo, da bo letalo zamudilo 15 minut.
Čustven objem Blaža Janca in njegove mame ...
Med nedeljskimi slovenskimi obiskovalci zagrebškega letališča so prevladovali njihovi starši, srčne izbranke, otroci, prijatelji, sorodniki … Bilo je prisrčno, največji aplavz pa si je prislužil selektor Veselin Vujović.
... nato pa je na vrsto prišlo še dekle. Veseli se poti na Poljsko, saj je obetavni Blaž sklenil dogovor z evropskim prvakom iz Kielc, a tudi sporoča, da mora najprej končati študij.
Prtljago je prejel med zadnjimi, na zagrebškem letališču, kjer se počuti kot doma, saj ga je kot trener hrvaških rokometnih prvakov pogosto obiskoval. Prav tako ni manjkalo kandidatov, ki so se želeli z njim ovekovečiti na spominski fotografiji.
Veselin Vujović je bil v središču pozornosti. Na letališču se je zbrani množici pridružil med zadnjimi.
Ko je reprezentančni avtobus v spremstvu hrvaške policije zapuščal letališče in odšteval minute, ko bo končno prestopil prag domovine, je le redkokdo na njem vedel, kakšno presenečenje jih čaka na Obrežju. Mejni prehod, na katerem je običajno gost promet, saj povezuje dve prestolnici (Ljubljano in Zagreb), je doživel nekaj, kar lahko spiše le šport.
Besede hitro prešle k dejanjem
Začelo se je kot nedolžna zamisel ob jutranji kavi. Ljubitelji rokometa iz Brežic in Krškega so se nasmejani do ušes pogovarjali o tem, kako bi pričakali slovenske bronaste junake. Padla je ideja, da se odpravijo na Obrežje in jim pripravijo ognjeni sprejem. Besede so hitro prešle k dejanjem. Navijači, med njimi so prevladovali člani skupine Nuclear Boys, ki stiskajo pesti za NK Krško, so obvestili policijo o svoji nameri.
Reprezentančni avtobus je moral na mejnem prehodu ustaviti. Pa ne zaradi pregleda osebnih dokumentov ali bronaste prtljage ...
Prejeli so dovoljenje, se množično odpravili na Obrežje, novico o spontanem dogodku prek socialnih omrežij prenesli po slovenskih domovih in čakali avtobus z Vujovićevo četo. Čeprav je živo srebro kazalo krepko pod ničlo, so ob zvokih pihalne godbe iz Dobave ter številnih kulinaričnih dobrotah tako rajali, da niso čutili mrazu.
Vse o kolajni slovenskih rokometašev:
-
Hrvaška se je ugasnila kot igračka, ki so ji pregorele vse baterije
-
Čudežni preobrat proti Hrvaški za bron na svetovnem prvenstvu #video
Grela sta jih ponos in veliko zadovoljstvo, ki je napolnilo njihova srca ob epskem preobratu, s katerim je Slovenija prvič postala lastnica odličja na svetovnem prvenstvu. Malce pred 17. uro so dočakali avtobus s presrečnimi rokometaši, ki so se znašli sredi prijetne navijaške norišnice.
V rokah Veselina Vujovića se je hitro znašla zelena dimna bomba.
Bakle, dimne bombe, klopotci, godba, sirene in gromek aplavz velike množice so mejni prehod popeljali v nepoznano dimenzijo, v kateri ni bilo težko prepoznati ljubezni do slovenskega dresa.
Kot prvi je iz avtobusa stopil Vujović. Odmevalo je: "Vujo, Vujo, Vujo …" Simpatični Črnogorec, svetovna rokometna legenda, je prijel dimno bombo in obsijan z zeleno barvo prejemal darove darežljivih Posavcev.
Policijo so pravočasno obvestili o dogodku. Minil je v veselem razpoloženju, brez najmanjših izgredov ali kakršnih koli drugih nepravilnosti.
Jedača in pijača, manjkala ni niti penina, sta čakali na rokometne junake. Zeleni Vujo jih ni pustil čakati, poklica je izbrance, naj se mu pridružijo. ''Privoščite si kozarček,'' jim je zavpil.
Čeprav njegov glas zaradi velikega hrupa ni prispel v vsa želena ušesa, so se mu rokometni junaki, ki so v soboto v Parizu prejeli okrog vratu bronasto odličje, z veseljem pridružili in skupaj z navijači proslavili enega izmed športnih vrhuncev v kratki zgodovine državne samostojnosti.
Slovenski rokometaši so si po Zagrebu dali duška še na Obrežju. Pot z avtobusom se je do Ljubljane zavlekla, a jih to ni niti najmanj motilo.
To je bil dan kot nalašč za sprejeme. Kako bo šele v ponedeljek, ko se bo slovenska reprezentanca predstavila navijačem pred ljubljansko Mestno hišo ob 17. uri …
1