Makedonija na Vugrinca računa tudi pri 40 letih

Makedonija, peta reprezentanca zadnjega evropskega prvenstva in 14. ekipa mundiala si srčno želi v svoj dres obleči Srba Nemanjo Pribaka, rokometaša Vardarja, in nekdanjega slovenskega reprezentanta, 38-letnega Renata Vugrinca. Prvi bo dovoljenje za nastop dobil po 16. januarju in bo lahko za deželo večnega sonca igral, če se ta uvrsti v nadaljnje tekmovanje, torej med prve tri v skupini z Dansko, Češko in Avstrijo. Prav v dejstvu, da je Avstrija tekmec Makedoncev, ti vidijo zametek zarote, da Evropska rokometna zveza ni ugodila njihovi prošnji po dovoljenju za Vugrinca. A pravilo je jasno, igralec, ki želi zamenjati reprezentanco, mora v dotični državi bivati dve leti, česar pa odlični desni zunanji (še) ne izpolnjuje.

Z Vugrincem v reprezentanci morda kasneje

Za nameček so se nad Makedonce zgrnile še poškodbe, ki so od prvenstva oddaljile odličnega Naumčeta Mojsovskega in Filipa Lazarova.

''Z Vugrincem in Pribakom bi bil naš kader bistveno kakovostnejši, imeli bi večje možnosti za napredovanje v drugo fazo. Tako pa bo zelo težko. Moramo biti izjemno požrtvovalni in borbeni. Ko bi nam poškodbe pustila vsaj takšno stanje, kot je zdaj. Slabše namreč ne more biti. Morda nam celo uspe,'' upanja ne izgublja Ivica Obrvan, makedonski selektor, ki bo stavil na trdno obrambo in fanatično bojevitost. A to včasih ni dovolj, če je kakovost omejena. Nedvomno bi je Vugrinec prinesel dodatno mero in razbremenil kapetana Kira Lazarova.

''Z Renatom bi veliko pridobili. V Metalurgu igra veliko, v reprezentanci mu ne bi bilo treba toliko. Gre za kakovostnega igralca, ki igra v obe smeri. Tu je teža njegovih let, a v zvezi z njim ne upamo, da bo nastopal še deset let, ampak da bi nam pomagal eno ali dve veliki tekmovanji. Ta trenutek nanj ne moremo računati, ampak na prihodnjih kvalifikacijah ali, če bog da, morda na svetovnem prvenstvu v Katarju leta 2015. V Makedoniji je Vugrinec izjemno cenjen, pri 38 letih igra izjemen rokomet, je velik profesionalec,'' je Obrvan pohvale za nekdanjega slovenskega reprezentanta stresal kar iz rokava. Sam, prav tako kot Vugi levičar, je v Sloveniji deloval dve sezoni in pol med letoma 2007 in 2009. Spominja se povsem drugačne lige, kot je dandanes: ''Na vsakem gostovanju je bilo težko. Prvenstvo si osvojil na tako imenovanih malih tekmah, proti Trimu, Slovanu, Rudarju … Na Slovenijo me vežejo prekrasni spomini.''

Sam, prav tako kot Vugi levičar, je v Sloveniji deloval dve sezoni in pol med letoma 2007 in 2009. Spominja se povsem drugačne lige, kot je dandanes: ''Na vsakem gostovanju je bilo težko. Prvenstvo si osvojil na tako imenovanih malih tekmah, proti Trimu, Slovanu, Rudarju … Na Slovenijo me vežejo prekrasni spomini.''

Branko Tamše je bil njegov učenec

Ravno Obrvan je bil tisti, ki je zdajšnjega celjskega trenerja Branka Tamšeta nagovoril za delo v Gorenjevi članski ekipi. Še zdaj se pogosto slišita. ''Vesel sem za vse njegove uspehe. Zaslužil jih je. Začel je na moj nagovor kot pomočnik. Rekel sem mu, da lahko še leto ali dve igra na nekakšni polprofesionalni ravni, če ga to zadovoljuje. Če ne, sem mu ponudil mesto pomočnika. Že tedaj je kazal zaljubljenost v delo s snemanjem, analiziranjem, spremljanjem tekem. Vidno je bilo, da ima veliko željo. Zdaj je dobil priložnost v velikem klubu. Želim mu mnogo sreče. Ob vseh odlikah, ki jih ima, je za zdaj njegova kariera videti zelo dobro,'' je zadovoljen Tamšetov ''mentor'', ki je bil ob makedonskem gostovanju v Trbovljah s svojim poznavanjem začasno tudi vodja poti.