Gorenje šele v zadnji minuti strlo grozečega koprskega 1.B-ligaša

Da, na trenutke smo mislili, da se je čas zavrtel za nekaj let nazaj, ko je v Kopru evforijo netil Cimos, tedaj ena najboljših in najbogatejših ekip v Sloveniji. Četrtfinalist lige prvakov 2012, državni prvak 2011 in trikratni pokalni zmagovalec. To so bili časi, ko je koprski klub hodil ob boku Celju, Gorenju, Gold Clubu in jih premagoval.

Nato je leta 2013 bliskovito postal nasedla naložba in neslavno propadel. Iz njegovega pepela je zrasel Koper 2013, klub zanesenjakov, ki so poskrbeli za nadaljnjo vzgojo in izobraževanje mlajših selekcij ter seveda takoj zbrali tudi člansko ekipo. Čeprav je bila ta sestavljena večinoma iz mladincev in najstnikov, je z lahkoto osvojila drugo ligo, po 39 zaporednih zmagah pa ji izvrstno kaže tudi za vstop v prvo ligo. In ne le to, potem ko je Koper izločil dva prvoligaša, se je uvrstil na zaključni turnir pokala, ki ga gosti sam.

Rešeni v zadnji minuti

Žrebalne kroglice so mu v polfinalu namenile Gorenje in težko bi se našel junak, ki bi stavil na Koprčane. A oni se s tem niso strinjali. Velenjčani so tekmo odločili šele v zadnji minuti po obrambah Klemena Ferlina ter zadetkih Michala Szybe in Marka Dujmoviča. Ose nikoli niso vodile za več kot štiri gole, Primorci pa so v drugem polčasu ujeli tudi naskok treh.

Res ima Gorenje obilico težav s poškodbami, ki so napadle kar tri krožne napadalce, in drži, da je Staš Skube nastopil bolan, Niko Medved pa je iz istega razloga na avtobus za Koper prišel neposredno iz postelje. A vseeno smo pričakovali boljšo izvedbo Gorenja, ki sta se mu na neki način ponovili Izola in Loka. Toda tudi tokrat se ni opeklo.

Ivan Vajdl napoveduje drugačno Gorenje

"Vedeli smo, da bo tekma težka. Na domačem igrišču se vsak bori, tekma je bila po televiziji. Predvsem v prvem polčasu, z vratarjem na čelu, nismo vzeli dovolj resno tekme in dobili štiri gole z igralcem več. Ekipi, kot je naša, se to ne bi smelo zgoditi. Po menjavi Staša smo padli v napadu, naredili nekaj tehničnih napak. V drugem polčasu smo na igrišče spet vrnili prvo garnituro, a domači so se borili do konca. Ne glede na vse je pomembna zmaga. Jutri nas čaka nova tekma z nedvomno drugačnim našim pristopom," je po srečanju razmišljal Ivan Vajdl, velenjski trener, ki se mu ni posrečilo odpočiti nosilcev igre, Celju pa zaradi velenjskih preglavic in širine pripisuje rahlo vlogo favorita.

Zoran Jovičič: Kapa dol mojim igralcem

Njegovo usodo s poškodbami v precejšnji meri deli tudi koprski kolega Zoran Jovičič, ki je v ekipi šele pred kratkim pozdravil nekaj rekonvalescentov. Prvo desno krilo Adam Bratkovič tekme zaradi poškodbe gležnja spremlja z roba igrišča. Na ogrevanju je v križu uščipnilo Nina Grzentiča, med tekmo pa jo je skupil še dotlej vroči desni zunanji Grega Krečič.

Čeprav smo morda pričakovali, da se bo to zgodilo, Koprčanom ni pošla zaloga energije. "Verjamem, da bi bilo z manjkajočimi igralci še bolj zanimivo. Ampak kapa dol pred mojimi igralci, izvrstno so se borili, pokazali, da smo lahko konkurenčni. Morda smo odigrali še predobro, prehitevamo sami sebe. Ljudje morda mislijo, kako dobri smo, ampak še vedno smo kup osemnajstletnikov," ostaja stvaren nekdanji reprezentant.

Gospod stoodstotni

Koprski manko je bil v vratih, skupaj sta čuvaja mreže ustavila le tri žoge, zato pa je bil na levem krilu izvrsten Uroš Rapotec, ki ob osmih golih ni zgrešil strela. Tudi sicer so se Koprčani v izvrstnem vzdušju, ki je dejansko priklicalo spomin na najboljše dni tamkajšnjega rokometa, fanatično borili. Gorenje pa je ob koncu unovčilo izkušnje in kakovost.