Dva dneva, dva remija: slovenski ogenj se je razplamtel šele v končnici

Mlačno. To bi bil lahko najustreznejši pridevnik za večji del slovenske igre v prvem polčasu na tekmi z Makedonijo, še posebej v napadu. Nenatančna igra v tem elementu – zvrstilo se je osem tehničnih napak –, slabo izrabljanje primerjalne prednosti, kar naj bi hitrost vsekakor bila, pomanjkljiva organizacija prve podaje po pridobljeni žogi, predvsem pa pomanjkanje energije. Tako na igrišču kot na klopi v smislu spodbujanja in posledično tudi na tribunah približno tretjinsko zapolnjene dvorane Zlatorog. To so bile najbolj simptomatične slovenske težave.

Predrugačeni

Selektor Veselin Vujović je v primerjavi s tekmo v Krškem zelo premešal postavo. V zunanji liniji so bili Sebastian Skube, Dean Bombač in Vid Kavtičnik, na krilih Darko Cingesar in Dragan Gajić, na črti Blaž Blagotinšek, v vratih pa Gorazd Škof. V obrambi je sprva namesto Skubeta v postavitvi 6-0 vstopal Matej Gaber.

Hvala, Vid in Dean

Makedonci so v 17. minuti s (pol)protinapadom Nikole Kosteskega povedli za tri gole, Slovenci nikoli niso imeli večje prednosti od zadetka. Redki so bili trenutki, ko je Slovenija razvila svojo želeno igro, ki se je med drugim izrazila v nekaj polprotinapadih.

Da gostje ne bi še bolj izrazito pobegnili, sta z zadetki in nesporno posamično kakovostjo skrbela Dean Bombač, ki je bil med najboljšimi že v Krškem in ga je nekoliko ujela utrujenost, in Vid Kavtičnik. Do odmora sta skupaj dosegla osem golov z le enim strelom, ki ni končal v makedonskih vratih.

Zvezdnik Barcelone Kiro Lazarov je bil že na polovici tekme pri šestih golih, od tega je le enega dosegel s sedmih metrov. A da bo on izpolnil svojo ''kvoto'', je bilo jasno. Učinek so presegli nekateri drugi, na primer omenjeni levoroki in bliskoviti Kosteski s tremi goli iz treh strelov.

Hitro, ko je bila priložnost

Resda se evropsko prvenstvo na Poljskem začne ''šele'' čez 11 dni, a takšna podoba vsekakor ni tista, ki jo selektor in igralci želijo ter pričakujejo. Na uvodu drugega polčasa se je zdelo, da se je Slovenija razigrala. Jure Dolenec je zadel za 16:13, ob njem sta bila v zunanji vrsti še Miha Zarabec in Klemen Cehte. A svetlo obdobje igre je bilo kratkega veka.

Makedonci so uveljavili počasnejšo igro, dokaj uspešno igrali na črto in (s)tekli v hitro akcijo, ko je bila priložnost. Hitrih prehodov v napad pri Slovencih pa je bilo bistveno premalo. Luka Žvižej je uspešno izpeljal prvega po odmoru v 55. minuti, ko je po vnovičnih treh makedonskih golih prednosti znižal izid na 22:23.

Bolj ognjevito do izenačenja, ne pa tudi do zmage

Pozneje sicer natančnemu Gašperju Marguču s sedemmetrovke izida ni uspelo poravnati, saj mu je strel obranil Borko Ristovski. Potem ko je Bombač priskrbel še eno sedemmetrovko, je z drznim lobom rezultat vendarle izenačil Zarabec. Stopnja slovenske energičnosti se je v zadnjih minutah ob globlji in agresivnejši obrambi vendarle dvignila.

Po seriji makedonski izgubljenih žog je Slovenija v zadnjo minuto vstopila z izenačenim rezultatom, žogo v svoji posesti in zunanjo trojko Dolenec – Zarabec – Bombač. Vujović je vzel minuto odmora. Po nekaj prekrških Slovencem podobno kot dan prej v Krškem po koncu 60 minut ni uspelo doseči zadetka. Ostalo je pri 23:23, torej pri še drugem remiju v dveh dneh z Makedonci.

Kot kaže, razvrstitev na zadnjem svetovnem prvenstvu, ko je Slovenija zasedla sedmo, Makedonija pa osmo mesto, kar drži. Vujovićevi ekipi je tokrat dokazovanje, da je boljša od makedonske, spodletelo.

Nobene drame

Da se razumemo in ponovimo: remija nista razlog za nobeno dramo, Vujović je še vedno v določeni meri v fazi eksperimentiranja. Tokrat niso igrali Uroš Zorman, Urban Lesjak in David Miklavčič.

Pravi pa bodo morali biti na evropskem prvenstvu. Evropski prvaki prijateljskih tekem ne obstajajo. Ampak Slovenija bo nekatere stvari morala izvajati bolj dovršeno. Triindvajset prejetih golov je sicer malo, 15 tehničnih napak pa dokaj veliko. V obrambi Slovenija vsekakor ni prvinska brez Luke Žvižeja. Za uveljavitev želenega slovenskega sloga je več protinapadov ne potreba, ampak nuja. Pozitivno je, da Slovenci niso izgubili vztrajnosti in Makedonce v končnici ujeli ter imeli napad za zmago. A z več ognja bo treba, še posebej na domačih tekmah, igrati že od začetka.