Dejan Perić pripravlja spektakel – v Celju Balić, Lazarov, Metličić ...

Dejan Perić je v Celju odigral 11 sezon, klub med drugim leta 2004 popeljal do naslova evropskega klubskega prvaka in si prislužil status nesmrtne klubske legende ter večnega ljubljenca navijačev. Po treh desetletjih med vratnicama je sklenil, da bo končal igralsko kariero. Preden se bo posvetil novi vlogi v klubu, ki za zdaj ostaja še skrivnost, se bo veličini svoje kariere primerno poslovil od navijačev in vseh, ki so spremljali njegovo rokometno pot. Poslovilno tekmo 31. maja (ob 18.00) si je zamislil kot obračun "svojega" Celja in ekipe prijateljev v Zlatorogu. V Celje na zadnji majski dan prihajajo oziroma bodo tam nastopili Luka Žvižej in Alem Toskić v dvojni vlogi, Vladan Matić, Roman Pungartnik, brata Nenad in Predrag Peruničić, Mirko Bašić, Rastko Stefanović , Ivano Balić, Petar Metličić, Mirsad Terzić, Peter Gulyas, Kiril Lazarov, Nikola Eklemović, Alvaro Načinović in drugi. Skratka igralci, s katerimi in proti katerim je Perke v svoji bogati karieri igral.

"Če bi bil termin drugačen, bi gotovo prišli nekateri igralci tako iz celjskega obdobja kot tudi iz reprezentance. Žal mi je, ker na tej tekmi ne bo Edvarda Kokšarova zaradi zasebnih obveznosti, Sergeja Rutenke zaradi končnega turnirja lige prvakov, enako Uroša Zormana. Niti Momir Ilić, Marko Vujin in Iker Romero ne bodo mogli priti, ker imajo obveznosti v svojih klubih. Ekipo mojih prijateljev bo vodil moj oče (Bogoslav Perić, ki je v preteklosti deloval kot trener tudi v Sloveniji, op. a.)." Perić si za zadnji pozdrav vratnicama gledalcem želi pripraviti vrhunski spektakel tudi humanitarno. "Zahvalil bi se rad občinstvu, ki me je vedno izjemno podpiralo. Igral sem za različne velike klube, ampak Celje je vseeno moje mesto in klub, kjer sem ustvaril največje trenutke svoje kariere. V Celju bom ostal tudi po njenem koncu. Zato bi rad povabil gledalce, pred katerimi mi je bila vedno velika čast nastopati. Trudil sem se, da bi jim podporo vrnil z dobrimi igrami, kot sem le mogel."

Perić je v Celju igral med letoma 1995 in 2004 ter se k pivovarjem znova vrnil leta 2011, vmes je bil član Barcelone in Veszprema. S pivovarji je leta 2004 nepozabno slavil v ligi prvakov, osvojil osem prvenstvenih in devet pokalnih naslovov. "Za šport sem se odločil iz ljubezni, pozneje pa je stvar prerasla v moj poklic. Po 30 letih, ko se moja kariera končuje, je ljubezen do rokometa še vedno enaka. V karieri sem dosegel vse svoje otroške sanje, za kar sem hvaležen Bogu, družini in vsem, ki so me pri tem podpirali tudi ob največjih izzivih v največjih ekipah. Hvaležen sem trenerjem in soigralcem, s katerimi sem sodeloval, da sem postal boljši igralec in boljši človek," pravi 42-letnik, ki se želi zahvaliti klubu, pokroviteljem in občini za sodelovanje pri projektu poslovilne tekme. Konec Perićeve kariere pa je združen še z enim jubilejem – desetletnico dvorane Zlatorog.

"Igral sem na prvi tekmi v dvorani Zlatorog proti Ademarju Leonu in igral bom tudi ob njeni desetletnici. 31. maj je v Celju dan športa in rokometa. Vsa ta leta je bil konec moje kariere nekako zelo daleč. A prišel je. Z velikim ponosom in zadovoljstvom bom sklenil kariero, izpolnjen in srečen, da sem uresničil vse svoje cilje," ponosno sklene Perić, ki je moral zaradi poškodbe praktično celotno letošnjo sezono presedeti na klopi. Zato pa so bili toliko bolj dragoceni nasveti mlademu vratarskemu dvojcu Matevžu Skoku in Urbanu Lesjaku, ki sta ga v vratih odlično nadomestila.