Koza je cela, volku pa še kar kruli v želodcu

Ko je ruski predsednik Vladimir Putin v družbi prvega moža Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomasa Bacha na otvoritveni slovesnosti zimskih olimpijskih iger 2014 na štadionu Lušt v Sočiju prisluhnil eni najbolj udarnih izvedb državne himne, je svet lahko videl podobo močne in velike Rusije. Za želeno sliko sicer zgolj mogočna himna ter bleščeči objekti najdražjih iger v zgodovini v letovišču ob Črnem morju in na bližnji Rdeči poljani niso bili dovolj.

Svoj delež k podobi močne Rusije so prispevali še športniki in športnice, ki so doma ohranili kar 33 kolajn, od tega 13 zlatih. Mimogrede, štiri leta pred tem je v Vancouvru Rusom pripadlo 15 kolajn, od tega "le" tri zlate. Izsledki svetovne protidopinške organizacije so pozneje pokazali tudi del poti do tega blišča in razkrili, da so podobno pot Putinovi rojaki ubrali še na številnih drugih tekmovališčih …

Vroč kostanj panožnim zvezam

A čeprav na vrata trkajo poletne olimpijske igre v Riu de Janeiru, je duh zimskega Sočija skupaj z duhom iz dopinške stekleničke znova prišel na plano. Jasni kazalci o sistemskem ruskem dopingu pod okriljem neverodostojne nacionalne agencije za boj proti dopingu in ob državnem privoljenju so Ruse potisnili na rob športnega prepada. Grozila jim je prepoved nastopa na igrah v Braziliji.

Kako resna in realna je bila, vedo zgolj veljaki Mednarodnega olimpijskega komiteja. Zadnji so na koncu odločili, da Rusi vendarle ostajajo del olimpijske družine na poti v Riu, vroč kostanj pa so predali kar svetovnim panožnim zvezam. Tem je naročeno, naj "primer za primerom" odločijo, kdo bo med potniki na prve igre v Južni Ameriki.

Ruske zmage s temno senco dvoma

Vsaka odločitev bi bila "sporna"

MOK se je tokrat znašel v položaju, ko splošno sprejemljive odločitve ni mogel sprejeti. Že pred odločanjem je bil obsojen na očitke o političnih igrah in nedoslednosti. Če bi celotni ruski reprezentanci onemogočil nastop v Riu, bi se oglasili zagovorniki tez o zahodnjaški gonji proti Putinovi državi in svetohlinskem kazanju na vzhodne grešnike, obenem pa bi bili prikrajšani dopinško neomadeževani športniki. Z odločitvijo za zeleno luč in kaznovanjem zgolj jasnih kršiteljev pa so se oglasili kritiki neodločnega športnega vrha, ki je Rusom dodobra pogledal skozi prste in (športnemu) svetu poslal nejasno sporočilo.

Vloga države

O tem, da v Riu ne bo ruskih športnikov, ki so jih dobili pri nečednih poslih, dvomov skorajda ni. Ponovile se ne bodo niti slike iz gospodarskih in političnih osamitev nekaterih vojnih agresork, pri katerem so ceno plačevali običajni državljani.

Večje vprašanje pa je, ali se je MOK dotaknil ključne težave v aferi - celotnega ruskega sistema z državno dirigentsko palico, ki je močno spominjal ne nekdanji vzhodnonemški model. Izsledki Wade namreč jasno kažejo, da ruski športniki niso bili samonikli kršitelji, temveč členi skrbno pripravljene in nadzorovane verige.

Zdi se, da se Bach in druščina tega oreha v celoti niso želeli lotiti v časovno ozkih okvirih, torej pet minut pred brazilsko dvanajsto. Vsekakor pa gre za izziv, ki bo, skupaj z madeži poživil v drugih državah, ena od prednostnih nalog po tem, ko bo ogenj v Riu ugasnil.