Kaj za Rio pripravlja borilni guru z Lopate?

Tina Trstenjak in Ana Velenšek: edini slovenski judoistki na poti v Rio

Bo že držalo, da smo skorajda ob vsakem uspehu olimpijske in svetovne prvakinje Tine Maze omenjali, kako pomembno vlogo je pri njenem razcvetu odigral ideolog samostojne ekipe Andrea Massi. Tudi ob zmagah skakalnega šampiona Petra Prevca se je pod medijskimi soji žarometov kot po pravilu znašel trener Goran Janus.

Toda v celotni zgodovini slovenskega športa bi težko našli individualno panogo, pri kateri se tako pogosto omenja trenerja in se ga postavlja ob bok svetovnim, evropskim in olimpijskim prvakov, kot je to primer v judu. Marjan Fabjan ni le oče kluba Sankaku z Lopate pri Celju, ki je na zadnjih treh olimpijskih igrah poskrbel za tri kolajne (zlato in bron Urške Žolnir ter bron Lucije Polavder), temveč tudi alfa in omega juda v državi.

"Izjava? Vprašajte trenerja." Marjan Fabjan se je na zadnjih treh OI vselej veselil kolajne.

Vloge absolutnega poveljnika 58-letnemu zlatarju in trenerju ne očita pravzaprav nihče, še najmanj pa njegovi tekmovalci. Tako Žolnirjeva kot tudi Polavderjeva sta v praktično vsakem medijskem nastopu izpostavljali pomembnost Fabjanove vloge. Tovrstno dikcijo pa sta zelo uspešno prenesli tudi na nove rodove, ki se urijo v strogih disciplinskih okvirih uspešnega trenerja.   

O Fabjanovi nesporni avtoriteti smo se med drugim lahko prepričali tudi med petkovim srečanjem slovenskih olimpijcev v Kopru. Savinjčan je najprej ostro zavrnil možnost, da bi njegova ekipa na Primorsko potovala z jedrom reprezentance na vlaku, izpustil pa je tudi skupinsko fotografiranje celotne slovenske odprave v Rio.

V Koper so judoisti prispeli šele tik ped večerno uradno predstavitvijo ter streljaj od glavnega odra mirno čakali na svoj "nastop". Ko so se nato znašli v novinarskem primežu, je moral prav vsako izjavo najprej odobriti trener Fabjan.

Težave udarne dvojice

Del razlogov za zadržanost judoistov se sicer skriva tudi v nič kaj ugodni zdravniški kartoteki. Skrb vzbujajoče je predvsem stanje 25-letne Ane Velenšek, ki spada v ožji krog favoritinj v kategoriji do 78 kilogramov. Svetlolasa Celjanka si je namreč pred časom poškodovala koleno – strgan notranji in sprednji križni ligament. Po olimpijskih igrah jo zato po vsej verjetnosti čaka operacija. "Zdaj za operacijo ni časa. V Riu? Na vse ali nič," pravi Fabjan, ki pa povsem brezskrben ni bil niti v primeru svetovne prvakinje Tine Trstenjak. Za mnoge prva favoritinja kategorije do 63 kilogramov je namreč prejela močan udarec v rebra, a vseeno odločno zre proti Braziliji.

"Rio de Janeiro bo le vmesna postaja"

Brez obremenjevanja z vlogo favorita

"Z vlogo prve favoritinje se ne obremenjujem. Treba je premagati vsakogar. Sem osredotočena in grem svojo pot," razmišlja Trstenjakova, v svoji kategoriji prvo ime na svetovni jakostni lestvici. Pravi, da ji ta položaj na papirju ponuja nekoliko lažji razpored, a v vselej nepredvidljivem judu to še zdaleč ni zagotovilo za odprto pot proti želenemu odličju.

O razporedu pa še ne razmišlja Velenškova, ki zaradi omenjenih težav s kolenom trenira po močno prilagojenem programu, ki ne vključuje kontaktnih borb. "Sprva je bila ta poškodba zame velik šok. Nato me je trener Fabjan spodbujal, da moram vztrajati. Iz danega položaja bom skušala izvleči kar največ," pravi Ana.

Urška Žolnir: štiri leta po naslovu olimpijske prvakinje v Rio potuje v trenerski vlogi.

Rio kot vmesna postaja

"Zagotovil za kolajne ni. O tem sicer ne razmišljam prav veliko. Moje misli so predvsem pri delu, deloma tudi že pri jesenskem. Olimpijske igre so po svoje le moja vmesna postaja. Tudi v preteklih letih nisem imel vseskozi v glavi le Ria. Navsezadnje je bilo treba ustvarjati tudi za nove evropske in svetovne prvake. Sicer pa se na olimpijske tekme pripravljamo podobno kot na vsa druga tekmovanja, le da je poudarek nekoliko večji na psihični pripravi. Zaradi tega smo se v zadnjem obdobju oddaljili od tujih tekmovalcev," razmišlja trener Fabjan, ki je taktirko moškega dela odprave zaupal kar Urški Žolnir. Zdaj še aktualna olimpijska prvakinja stavi na izkušenega Roka Drakšiča (do 73 kg) in mlajša Adriana Gomboca (do 66 kg) ter Mihaela Žganka (do 90 kg).