Petek, 26. 2. 2016, 13.40
8 let, 7 mesecev
V 48 urah je pretekel 264 kilometrov, zdaj bo skušal povezati tekače z družbenih omrežij (video)
Anže Česen je pripadnik vojaške policije, ki velik delež, če ne kar ves, svojega prostega časa namenja teku. Maratone je že zdavnaj zamenjal za ultramaratone. Išče nove projekte, take, ki jih, kot pravi, striček google še ni zabeležil.
Najnovejši projekt, v katerega trenutno uperja vse sile, se bo zgodil čez slab mesec dni. 24. marca 2016 bo Česen krenil z Goričkega in po približno 330 kilometrih dosegel Piran.
"Sproti bomo 'pobirali' še druge tekače, s katerimi smo se povezali prek družbenih omrežij. Želel sem si, da zamenjamo okolje, da naše druženje prek računalniških zaslonov prenesemo v prakso, na tekaško traso," nam je v Ivančni Gorici, kamor se je preselil iz Ljubljane, pripovedoval Anže Česen, ki fotografije s svojih treningov redno objavlja na Instagramu, Facebooku in Twitterju, s tem pa za tekaško akcijo - hote ali nehote - zmotivira še katerega od sledilcev.
#UltraGoričkoPiran
Na poti od Goričkega v Piran (od 24. do 27. marca 2016) bo Česna spremljala petčlanska potujoča ladja, kot ji pravi, in sicer:
- oče Marino, ki je po sinovem vzoru postal maratonec (sin pa je po njegovem vzoru vstopil v vojsko) in je Anžetova stalna logistična podpora, skrbel bo za "sekiranje" in objavljanje na družbenih omrežjih, - mama Mateja, - prijatelja in borca, s katerimi je bil Česen skupaj na vojaški misiji na Kosovu, Marko in Leon, ki bosta opravljala vlogo voznikov, ter - Urška Ahac, ki bo skrbela za masažo.
"Računam, da se mi bo sproti pridružilo približno 40 tekačev. Nekateri bodo z mano le nekaj kilometrov, drugi precej več, dobrodošli pa so vsi, ki si tega želijo," je 30-letni ljubitelj teka, pa tudi gorskega kolesarjenja in planinarjenja, povabil tudi tiste, s katerimi se v živo ali prek družbenih omrežij še ni spoznal.
Najraje teče sredi noči
Najraje trenira zjutraj, bolje rečeno, sredi noči. Z začetkom ob drugi ali tretji uri. "Takrat mi glava najbolje dela," upraviči tak zgodnji začetek. "Ko budilka zazvoni, je treba na brzino odgrniti odejo in si čim prej obuti športne copate, to je najboljša rešitev, takrat si zmagal," razlaga. Torej brez epizod, ki jih imamo bolj ali manj vsi, ko zjutraj samo za nekaj sekund zapreš oči, kar se običajno raztegne v debelo uro.
Sam sicer pravi, da ne trenira, temveč teče, in to zato, da bi mu bilo na ultrah lažje. Ne dela intervalov, ne izvaja vaj tekaške abecede, pa čeprav se zaveda, da je to dobrodošlo, pravi. "Bojim se, da bi se mi tako tek precej hitro zameril, česar pa si ne želim," poudarja.
Z regeneracijo pri 30 letih nima težav. V svoj jedilnik je vnesel precej več sadja in zelenjave kot nekoč, uživa tudi prehranske dodatke, težko pa ga boste pripravili do tega, da bi jedel rozine, vampe ali kakšno drugo, kot mu pravi, čudno meso. Žgance, mleko, špinača, krompir pa so tako ali tako že nekaj let redno na njegovem prehranskem urniku.
"Ne tekmujem z nobenim, tekmujem pa, da vidim, kdo si upa dlje"
Pravi, da mu načrtov ne manjka. Med njimi je tudi poučevanje osnov teka, a to je še daleč na obzorju, morda pa se bo poskusil tudi na več organiziranih trail tekih, ker se mu v družbi zdijo lažji, cestne teke pa bo nadaljeval v solo verziji.
"Seveda si želim poskusiti tudi kaj drugega, kot je na primer Špartatlon, a je finančna plat tukaj prevelika ovira. Bi moral najeti posojilo," je namignil Česen, ki svoje čase vestno beleži, a mu ne pomenijo kaj veliko.
"Ne tekmujem z nobenim, tekmujem pa, da vidim, kdo si upa dlje. Rad imam nenavadne zadeve, ki so daleč od vsakodnevnih," razkriva Anže Česen.