'Spolzki Janez' prvič tudi v naših gozdovih

Oviratlon je na slovenskih tleh nova športna disciplina, ki je zaradi svoje drugačnosti takoj pritegnila pozornost domačih rekreativcev in vrhunskih športnikov. Gre za koncept, ki temelji na urjenju specialnih enot, po svetu pa je že dolgo priljubljen tako med moškimi kot ženskami različnih starosti, saj omogoča sodelovanje ne glede na telesno pripravljenost.

''Vreme je bilo odlično, udeleženci pa so bili glede na prve odzive navdušeni nad oviratlonom. Nekaterim se je zdela proga ravno prav težka, drugim bolje fizično pripravljenim celo malce prelahka, nihče pa ni potožil, da je ne bi zmogel, tudi poškodb praktično ni bilo. Štart je potekal v valovih, tako da na ovirah ni bilo gneče in ni bilo treba čakati, samo vzdušje pa je bilo izjemno pozitivno. Sodelujoči so si med seboj pomagali in se bodrili, takšno pozitivno sporočilo v teh časih pa je bilo nadgradnja rekreativnega dela prireditve. Dosegli smo, da so ljudje to vzeli kot zabavo in priložnost za solidarnost ter negovanje ekipnega duha,'' je povedala ena od organizatork Anita Drev.

"Vseh sodelujočih je bilo kar 760, nastopili pa so v različnih kategorijah. Posameznikov je bilo nekaj manj kot osemdeset, vsi ostali pa so nastopili v ekipah. Med temi je bila tudi ena naključna ekipa, v kateri so bili zbrani prijavljeni, ki se prej med sabo niso poznali. Prevladovala je starostna skupina med 20. in 30. letom, kar je razlika v primerjavi z ostalimi rekreativnimi prireditvami. Oviratlon je torej dokaz, da se tudi mladi radi udeležujejo tovrstnih dogodkov, če so zanje dovolj zanimivi in privlačni," je še dejala Drevova in dodala, da so nastopila tudi mnoga znana imena iz sveta športa in estrade - igralca Nina Ivanič in Jernej Kuntner, borec in raper Denis Porčič Chorchyp, evropski prvak v supermotu Rok Mihelčič, motokrosist Klemen Gerčar in skoraj celotna biatlonska reprezentanca, razen Klemna Bauerja in Andreje Mali.

Sama prireditev sicer ni bila tekmovalne narave, najhitrejši pa so vseeno za progo porabili le nekaj več kot 38 minut. "Ovire so bile postavljene po vzoru treningov specialnih enot po svetu, malce smo pogledali po svetu, malo pa smo uporabili lastno domišljijo," je o zamislih za ovire še razkrila Drevova in poudarila, da je šlo za zelo velik organizacijski zalogaj, saj so začeli s postavitvijo ovir že pet dni pred štartom.

Ko te pričaka 'spolzki Janez'

Domovina oviratlona so ZDA in Velika Britanija, kjer je najbolj znan pod imenom ''obstacle challenge'', pri nas pa so začetniki na tem področju poimenovanje prevedli v posrečeno slovensko besedo oviratlon, ki slikovito opiše naravo tega vzdržljivostnega psihofizičnega preizkusa. Na oviratlonu se posameznik spopade z večkilometrskim tekom, med katerim premaguje različne ovire, obenem pa preizkuša svoje spretnosti, meje in pustolovskega duha.

Na osemkilometrskem pokljuškem oviratlonu so se udeleženci tokrat plazili pod bodečo žico, na 'gumaparku' tekli čez polje, posejano z avtomobilskimi pnevmatikami, pri 'železarni oviratlon' skušali preplezati dvometrsko železno ograjo, ob 'gori oviratlon' premagovali trimetrski lesen zid, pri 'avtosalonu oviratlon' tekli čez avtomobile, na poti do cilja pa so se soočili tudi z lebdečim lesenim plohom in s 'spolzkim Janezom' oziroma 20-metrskim adrenalinskim spustom po toboganu. Hladna in blatna kopel sta pričakali tekmovalce ob skoku v zabojnik z vodo in plazenju pod bodečo žico, polega tega so se morali prebiti skozi cevi, ravno dovolj široke za gibanje, pri 'opičji kletki' pa prečiti ovire zgolj z rokami. Naštete ovire so bile znane že pred začetkom prireditve, organizator pa je na trasi pripravil še nekaj presenečenj.

Med oviratlonci tudi stokilaši

Zabavno in družabno torej, poleg tega pa je imel oviratlon tudi dobrodelno noto, saj so del prijavnin (evro od vsakega prijavljenega) namenili Univerzitetnemu rehabilitacijskemu inštitutu Soča za nakup plezalne stene, ki pomaga pri rehabilitaciji otrok.

Organizatorji so podelili tudi nagrado za najtežjega oviratlonca, ki je tehtal 103,6 kilograma in je bone v vrednosti 150 evrov v duhu prireditve prav tako podaril v dobrodelne namene, nagrade pa se je razveselil tudi najstarejši oviratlonec (letnik 1959) in najbolj 'odštekano' oblečeni sodelujoči, ki jih na progi ni manjkalo. Se nam torej glede na uspešno premiero obetajo ponovitve na istem mestu ali kod drugod? ''O načrtih za prihodnost je še prezgodaj govoriti. Najprej sledi počitek in nato sestanek, sem pa prepričana, da prvi oviratlon ni bil zadnji in da zgodba zagotovo ni končana,'' je optimistično zaključila Drevova.