Pripravite se na najljubši poletni šport

Ne glede na to katero izmed športnih aktivnosti boste izbrali, je varnost pri tem na prvem mestu. Poleti smo še posebej navdušeni nad kolesarjenjem.

Na dveh kolesih dvakrat hitrejši kot na štirih

Naše telo bo hvaležno, če bomo vrteli pedala. Aktivni kolesarji, tudi rekreativni, se lahko pohvalijo z odlično telesno pripravljenostjo, ki se lahko primerja z deset let mlajšimi osebami. Če prekolesarimo vsaj 30 kilometrov na teden, za polovico zmanjšamo možnost tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni v primerjavi z nedejavnimi osebami. Kolesarjenje je v času prometnih konic najhitrejše prevozno sredstvo. Na dveh kolesih smo kar dvakrat hitrejši kot na štirih.

Stroški kolesarjenja so nižji. Kolesarji ne plačujejo cestnine, nimajo stroškov zaradi goriva, ne plačujejo registracije, rednih servisov in tehničnih pregledov. Za vzdrževanje dobrega kolesa bomo letno plačali približno 100 evrov. Dobro kolo zdrži leta, če ne celo desetletja. Na eno avtomobilsko parkirno mesto pa lahko postavimo kar dvajset koles.

Kolesarji so prijazni do okolja. Že za izdelavo koles potrebujemo manj energije in materialov kot za avtomobil. Med kolesarjenjem ne onesnažujemo okolja, so tihi in varni.

Pripravite se na kolesarsko sezono

Kolesarjenje je šport z nizko telesno obremenitvijo. Kljub temu pa vsaka dejavnost, ki zahteva dolgotrajno ponavljajoče se gibe, predstavlja tveganje za nastanek poškodbe.

Ne glede na razdaljo, ki jo prekolesarimo, obstaja nekaj kritičnih točk, ki jih občutijo večinoma vsi kolesarji in na katere moramo zato biti še posebej pozorni, ko se pripravljamo na kolesarsko sezono.

Najpogostejše kolesarske težave: - bolečine v hrbtu in vratu ter križu, - bolečine v kolenu in - bolečine v dlaneh.

Poškodbe kolena so najpogostejše preobremenitvene poškodbe pri kolesarjih, še posebej pri tistih, ki pretrdo pritiskajo na pedala in brez ustrezne priprave kolesarijo na predolgih razdaljah.

Vsi kolesarji se pritožujejo nad bolečinami v vratu. Kolesar je med vožnjo namreč prisiljen vzdrževati pogled pred seboj, vrat pa je sploh pri cestnih kolesarjih, ki imajo nižje krmilo, močno usločen nazaj. V takšnem položaju so mišice v vratu stalno napete.

Med dolgotrajnim kolesarjenjem se zaradi pritiska na živec v zapestju pojavijo bolečine v dlaneh, otrdelost, mravljinčenje in šibkost zadnjih dveh prstov ter zunanjega dela dlani.

Težavam se lahko izognemo s pravilno izbiro kolesa, predvsem pa s temeljito pripravo pred sezono. Okrepiti moramo najpomembnejše mišične skupine – mišice hrbta, stegen in ramenskega obroča.

Kljub vsem pripravam pa se poškodbam in kroničnim težavam ne moremo povsem izogniti. Takrat je nujno obiskati fizioterapevta in zdravnika, ki nam bosta svetovala pravilno rehabilitacijo in uporabo določenega športnomedicinskega pripomočka.

Tudi počitek in dobra regeneracija sta nujni, da lahko brez skrbi uživamo v vožnji s kolesom.