SiolNET. Sportal Rekreacija
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Poškodbe pri deskanju

3

termometer

Čeprav so deskanje, ki je postalo hit v 90. letih, sprva ocenili kot modno muho, je postala uveljavljena oblika množične rekreacije. Leta 1998 je deskanje postalo še uradna olimpijska disciplina.

Danes so mnoga smučišča opremljena s snežnimi parki, kjer se deskarji, naveličani vijuganja po smučiščih, prepustijo užitkom na skakalnicah in drugih elementih.

Zbiranje podatkov o poškodbah

Adrenalinski užitki, ki jih mladi iščejo v deskanju, pa so pogosto povezani s tveganji za tipičnimi poškodbami. Največkrat so to poškodbe vratu, rame, hrbta in gležnjev.

"V Sloveniji je zbiranje podatkov o poškodbah na smučiščih predpisano z zakonom, zapisnike o nesreči na smučišču zbira Prometni inšpektorat RS (ministrstvo za promet). Zbrani podatki služijo za načrtovanje ukrepov na nacionalni ravni za izboljšanje varnosti na smučiščih. Na Inštitutu za varovanje zdravja pa so v skladu s cilji projekta BePraSA – evropskega projekta preprečevanja smučarskih poškodb – pripravili še dodaten vprašalnik, ki je vseboval predvsem bolj podrobna vprašanja o vrsti poškodbe, poškodovanem delu telesa, ukrepanju ter nekatera vprašanja, ki jih z zakonom predpisani zapisnik o nesreči ni vseboval.

Pri zbiranju podatkov so sodelovala tri vzorčno izbrana slovenska smučišča, ki so v smučarski sezoni 2006/2007 prvič izpolnjevala dodatne vprašalnike o poškodbah na smučišču," je na vprašanje, kako se zbirajo podatki o poškodbah deskarjev pri nas, pojasnila Marina Pribošič, demonstratorka deskanja na snegu iz društva učiteljev deskanja na snegu DUDS.

Po besedah Pribošičeve naj bi v tem obdobju zbiranja podatkov na treh slovenskih smučiščih bila izvedena podrobnejša analiza smučarskih poškodb, ki pa zaradi vključenosti samo treh smučišč služi zgolj kot model.

"Zabeleženih je bilo 125 poškodb, od tega 52 % pri moških in 48 % pri ženskah. V vseh starostnih skupinah je bilo enako ali večje število poškodovancev moškega spola, razen pri otrocih, mlajših od 9 let, in pri mladostnikih, med katerimi je bilo več poškodovanih deklet," še pojasnjuje Pribošičeva.

Vzroki za poškodbe

"Padcev (95 %) je veliko več kot trkov (5 %), kar postavlja na laž laično mnenje, da deskarji povzročajo nesreče - trke s smučarji. Trki so sicer problematični, ker povzročajo najhujše poškodbe," dodaja demonstratorka deskanja.

Tudi podatki tujih raziskav kažejo, da se večina poškodb zgodi po lastni krivdi deskarja, samo okoli 2,5 % poškodb se zgodi zaradi trkov z drugimi udeleženci na smučišču. Analize so pokazale, da so zaradi poškodb najbolj prizadete zgornje okončine, pri spodnjih okončinah pa je poškodbam bolj izpostavljena sprednja noga ter stopalni predel.

Kako hude poškodbe bo deskar utrpel, je odvisno predvsem od njegovega znanja in izkušenj. Deskarji z več znanja več tvegajo, začetniki na deski po drugi strani pogosteje padajo – dvakrat pogosteje kot izkušeni deskarji. Začetniki si pogosto zaradi nenadzorovanih padcev poškodujejo zapestje. Poleg zapestja so pogoste poškodbe komolcev in rame, bolj izkušeni deskarji pa si zaradi skokov in doskokov poškodujejo gležnje.

Zato so kakovostni čevlji za deskanje pomembni, saj glede na zvrst deskanja nudijo nogi več ali manj opore. Mehki čevlji so bolj primerni za takoimenovani freeride – deskanje po svežem zapadlem snegu, trši čevlji pa so primernejši za alpsko tekmovalno deskanje.

Hujše poškodbe, kot so poškodbe glave in hrbtenice, ki so tudi najpogostejši vzrok nesreče s smrtnim izidom, se na srečo pri deskanju zgodijo zelo redko. Navadno se zgodijo pri ekstremnem deskanju.

Preprečevanje poškodb in priprava na deskanje

Brez zaščitne opreme se raje ne odpravimo na deskanje. Ustrezna zaščitna oprema močno ublaži posledice padcev in tako zmanjša poškodbe. Točnih podatkov o tem, ali so slovenski deskarji opremljeni z ustrezno zaščitno opremo, po besedah Pribošičeve ni. Po njenih besedah so za preprečevanje poškodb deskarjev na snegu poleg čelade in zaščite za hrbtenico nujni tudi ščitnik zapestij, varovalne hlače, ščitniki za kolena in komolce, kar pa uporabljajo manj.

Pravilna tehnika padanja

"Velik poudarek pri učenju prvih korakov na snegu mora biti na učenju pravilne tehnike padanja, ki se izvaja tudi v praksi. Lovimo se na podlahti, dlani so stisnjene v pest, glava je obrnjena v stran, da si ne potolčemo nosu, desko pa dvignemo od podlage s pregibom kolenskega sklepa," razloži demonstratorka Pribošičeva.

Za lastno varnost poskrbimo sami

Vedno znova se poudarja, da morajo deskarji za lastno varnost poskrbeti sami s primerno zaščitno opremo, prilagojeno hitrostjo, presojo lastnih zmožnosti, dobro fizično pripravljenost, primerno vedenje na smučiščih.

Pod vplivom alkohola in drugih opojnih substanc nikoli ne bi smeli deskati. Tudi kadar smo utrujeni, z deskanjem raje prenehajmo, saj je prav utrujenost pogost vzrok za nesreče. Če se z desko podamo na turo zunaj označenih terenov, se moramo dobro pozanimati o nevarnostih snežnih plazov ter o samem terenu, se primerno opremiti (lopata, lavinska žolna, zračna blazina, dovolj tekočine … ) ter se podati na sneg v družbi.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin