Sobota, 25. 2. 2012, 8.26
8 let, 8 mesecev
Kako ukrepati, če nas zasuje plaz
Verjetnost preživetja pod plazom je odvisna od naslednjih dejavnikov: stopnje zasutja (nezasuti, delno ali v celoti zasuti), trajanja zasutja, poškodb, do katerih je prišlo med zasutjem in (ne)obstoja dihalnega žepa.
Dihalni žep je prostor pred usti in nosom, ki lahko nastane naključno ali zaradi boja ponesrečenca, da bi si ta prostor z rokami izboril med zasutjem. Dihalni žep lahko omogoča vsaj zasilno dihanje, zato je ključen za preživetje zasutega.
Dragocena je vsaka sekunda
Možnosti preživetja so v prvih 18 minutah po zasutju več kot 90-odstotne. Med 18. in 35. minuto se verjetnost preživetja zmanjša le na 34 odstotkov, saj praviloma pride do zadušitve, če ponesrečenci nimajo prostih dihalnih poti in dihalnega žepa pred obrazom. Zaradi tega je izjemno pomembno, da si v primeru zasutja skušamo zavarovati dihala in ustvariti dihalni žep.
Če ponesrečenci ostanejo živi tudi po 35. minuti, pomeni, da imajo prosta dihala in dihalni žep pred obrazom ter veliko možnosti, da bodo ostali živi vsaj 90 minut, saj se smrtnost v tem času skorajda ne poveča. Devetdeset minut od zasutja je skrajna meja za reševanje, saj smrtnost nato drastično narašča – po 130 minutah je živih le še sedem odstotkov ponesrečencev.
Če nas zasuje plaz, lahko povečamo možnost preživetja na tri načine: - S posebno zračno blazino, ki je vgrajena v nahrbtnik in jo aktiviramo, ko nas zasuje plaz, zmanjšamo možnost in obseg zasutja. Uporaba plazovne zračne blazine zmanjša verjetnost popolnega zasutja v plazu z 39 odstotkov na 16 odstotkov, smrtnost pa s 23 odstotkov na le tri. - Plazovna žolna omogoči hitrejše odkritje zasutega in zelo skrajša čas od zasutja do izkopa (s 120 minut na 35 minut, smrtnost pa s 76 na 66 odstotkov); seveda pride v poštev le ob navzočnosti sopotnikov, ki so primerno opremljeni (sonda, lopata) - Uporaba pripomočkov, ki po zasutju omogočijo simulacijo dihalnega žepa oziroma zasilno dihanje do rešitve.
Pri zasutju, ki je krajše od 35 minut, je pomemben čim hitrejši izkop ponesrečenca, da preprečimo zadušitev. Takega ponesrečenca lahko ogrožajo tudi poškodbe, podhlajen pa običajno še ni. Pri daljšem zasutju je pomembnejša od hitrosti izkopavanja obzirnost, zato da ne uničimo dihalnega žepa ponesrečenca in zaradi zelo verjetne podhladitve.
Če ste torej redni obiskovalci zasneženih gora, spremljajte vremenske in snežne razmere, omislite si zračno blazino in plazovno žolno, predvsem pa ohranite razsodnost, kadar niste prepričani o stopnji tveganja.