Ponedeljek, 23. 1. 2023, 4.00
1 leto, 3 mesece
Pogovor z Boštjanom Paradižem, predsednikom Združenja slovenskih žičničarjev
Kaj je rešitev za preživetje slovenskih smučišč?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,31
6
"Pomembno je, da se v slovenskih smučarskih centrih razvije celoletni trajnostni turizem," poudarja Boštjan Paradiž, novi predsednik Združenja slovenskih žičničarjev.
"Smučanje ima velik multiplikativni učinek na hotelirstvo, gostinstvo, drobno obrt, trgovino, bencinske črpalke itd., zato je tako pomembno. To pomeni, da imajo vsi prihodki, ki se pridobijo z žičničarstvom, devetkratni učinek na preostale dejavnosti," v intervjuju za Siol.net poudarja Boštjan Paradiž, novi predsednik Združenja slovenskih žičničarjev. Dodaja, da je pomembno, da se slovenska smučišča ne naslanjajo samo na zimo. "Ne predstavljamo si, da bi ekonomijo lahko ustvarili samo iz zimskega turizma, zato je zelo pomembno, da se v slovenskih smučarskih centrih razvije celoletni trajnostni turizem, tudi s stališča zaposlenih, da bodo imeli vse leto pogoje za delo."
Boštjan Paradiž, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev
Z novim predsednikom Združenja slovenskih žičničarjev in upravljavcem smučarskega centra Kope Boštjanom Paradižem smo se pogovarjali o prihodnosti slovenskih smučišč, investicijah v žičniško infrastrukturo in preoblikovanje smučarskih centrov v gorske centre za športe na prostem, ki bodo obratovali vse leto, in dobrih praksah iz tujine. Ključni poudarki (klik na alinejo vas popelje do izbrane tematike):
- Preoblikovanje slovenskih smučarskih centrov v gorske centre s celoletnim obratovanjem in aktivni oddih.
- Visoki stroški za tehnično zasneževanje.
- Prve investicije v slovenska smučišča po letu 2012.
- Podražitev smučarskih vozovnic.
Kaj so prinesle snežne padavine in nizke temperature v tem tednu? Se kaj lažje diha?
Seveda, odvisni smo od snega in zato je vsak sneg za nas darilo, še posebej, če je naraven. Pomembno je tudi to, da so se temperature po dolgem času spet spustile pod ničlo, pred tem smo namreč imeli tri tedne inverzije, ki je pobrala ves sneg, tako da so zdaj tudi idealni pogoji za izdelavo kompaktnega snega.
Tudi naravnega snega je padlo dovolj, zato mislim, da se nam v nadaljevanju te zime ni več treba bati, da ne bi mogli zagotavljati na smučišču snežnih razmer.
Preoblikovanje v gorske centre s celoletnim obratovanjem
Kako si predstavljate prihodnost slovenskih smučarskih centrov? V preoblikovanju v gorske centre, ki bodo obratovali in živeli vse leto? Smučarski del bo verjetno vse manjši …
Da, zavzemali se bomo za celoletni gorski turizem, pri čemer je treba povedati, da bo smučarski del še vedno zelo pomemben. 120 dni zimske sezone nam predstavlja zelo pomemben delež. Predstavljate si, da smučišča pozimi ne obratujejo, kaj to potegne za seboj? To pomeni, da so zaprti tudi hoteli, trgovine v teh centrih … Ljudje ne bodo imeli služb, plače, zato je to tako pomembno.
Predvsem pa je pomembno to, da se ne naslanjamo samo na zimo. Ne predstavljamo si, da bi ekonomijo lahko ustvarili samo iz zimskega turizma, zato je zelo pomembno, da se v slovenskih smučarskih centrih razvije celoletni trajnostni turizem, tudi s stališča zaposlenih, da bodo imeli vse leto pogoje za delo.
To pomeni, da bomo lahko v svoje vrste privabili kakovosten kader, s katerim se bomo lahko kosali v gostinstvu in turizmu.
Vemo, da so potrebe tukaj bistveno večje od povpraševanja, da najemamo tujce, da nam zmanjkuje nabora ljudi in da se postavlja vprašanje, od kod lahko še pripeljemo ljudi, oz. z njimi sklepamo pogodbe, da bomo lahko zagotovili normalen razvoj in izpeljali zimske in letne sezone.
Visoki stroški tehničnega zasneževanja
Zaradi podražitve energentov so močno poskočili stroški tehničnega zasneževanja. Kako jih sploh lahko pokrijete?
Da, lani smo na Kopah za sezono porabili okrog 50 tisoč evrov, letos bo ta strošek bistveno večji. Bomo videli, kakšna bo zdaj regulacija energije, računamo pa, da bo ta strošek okoli 400 tisoč evrov.
In da, ravno v tem strošku je težava. Zelo težko se pokrije, zato je jasno, da si ne moremo privoščiti, da bi smučarsko sezono izpustili.
Pomembno dejstvo je, da ima smučanje velik multiplikativni učinek, nekje med osem in devet, na hotelirstvo, gostinstvo, drobno obrt, trgovino, bencinske črpalke itd., in zato je tako pomembno.
To pomeni, da imajo vsi prihodki, ki se pridobijo z žičničarstvom, devetkratni učinek na preostale dejavnosti.
Ni skrivnost, da pri stroških za tehnično zasneževanje računate na pomoč države. Kakšen je ta dialog?
Dialog z državo je dokaj korekten in poteka na več področjih. To je ustaljena praksa iz preteklosti, ki se je kreirala z zakonom o žičničarstvu oz. z zakonom o vzdrževanju žičniških naprav, in sicer v okviru ministrstva za infrastrukturo. Ta zakon nam zagotavlja delež sredstev za vzdrževanje teh naprav, ne pokriva pa stroškov umetnega zasneževanja. Ti predstavljajo največji strošek priprave smučarskih prog.
Zavedati se moramo, da žičnice niso rentabilne, in tudi vprašanje je, kako bi jih, če pogledamo na velikost slovenskih smučarskih centrov, sploh lahko naredili produktivne. Je pa dejstvo, kot sem že omenil, da imajo izredno visok multiplikativni učinek.
Gorske občine ustvarjajo največ nočitev v Sloveniji, kar 33 odstotkov, kar je pomemben delež. Nanj moramo gledati kot na velik del turistične industrije. Če pogledamo širše in globalno, je 12,6 odstotka BDP ustvarjenega v turizmu oz. soodvisnih multipliciranih dejavnostih turizma. Zaposlujemo več kot 12 odstotkov ljudi v gostinstvu, turizmu in žičničarstvu, kar pomeni, da smo pomemben dejavnik pri kreiranju celotne državne vreče.
Zavedati se moramo, da si gorskega turizma brez trajnostnega razvoja in celoletnega turizma ne moremo več predstavljati.
Zima bo sicer ostala pomemben del in bo predstavljala še vedno levji delež, vendar je pomembno, da razvijemo trajnostni celoletni turizem.
Da ne boste več odvisni samo od zime in snega? Nekateri centri v tujini na račun dejavnosti, ki se odvijajo na prostem, t. i. outdoor dejavnosti, že zdaj v poletni sezoni zaslužijo več kot v zimski.
Absolutno. Pri tem je treba izpostaviti lansko spodbudo z državnim razpisom ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, na podlagi katerega pripravljamo programe celoletnega turizma.
Konkretno pri nas na Kopah bo šlo za doživljajski park, kolesarske proge in posodobitev žičniških naprav, ki bodo delovale tudi poleti – za kolesarje, pohodnike.
Tukaj vidimo trajnostno rešitev. Seveda so pomembne tudi investicije v razvoj destinacij, potem pa še dodatno v wellness, bazene, športne dvorane … S tem bomo ustvarili dejanske pogoje za celoletni turizem, seveda ob predpostavki, da so klimatske razmere v slovenskem sredogorju res dobre.
Torej si lahko predstavljamo, da bodo na slovenskih smučiščih tudi v poletnem času obratovale žičniške naprave, tako kot smo tega vajeni v tujini?
Da, cilj je, da bi se v smučarskih središčih razvili turistični centri s kakovostnimi nastanitvami, ki bi jih lahko zapolnili vse leto. Tu je vsa globalizacija rezultat turizma, s katerim lahko dosežemo te učinke.
Investicije v infrastrukturo
Na prej omenjeni razpis se je prijavilo deset smučarskih centrov. So vsi pravočasno pridobili dovoljenja?
Deset smučišč (Trije kralji, Cerkno, Velika planina, Kranjska Gora, Krvavec, Kope, Mariborsko Pohorje, Rogla, Vogel in Golte, op. a.) je uspešno kandidiralo na razpisu in na vseh, razen v Kranjski Gori, smo v roku dobili gradbena dovoljenja.
Vse projekte, ki so jih prijavili na razpis, morajo zaključiti v letu 2023. Uporabna dovoljenja je treba pridobiti do 10. 11. 2023. Zakaj? Predvsem zato, ker gre za kohezijska sredstva iz programa React v višini dobrih 64 milijonov evrov, ki se v perspektivi zaključuje v letošnjem letu. Evropa je ta denar namenila v letu 2023.
Pri tem moram omeniti, da ne gre samo za evropska sredstva, ampak tudi za delež državnih sredstev ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je našlo dodatna sredstva v višini 20 milijonov evrov.
Tukaj se vidi, da interes Slovenije za razvoj gorskega turizma obstaja, mi pa moramo zagotoviti predvsem kontinuiteto razvoja, vlaganja v žičniško infrastrukturo, ki je zelo zastarela …
Zadnji večji vložek je bil prav na Kopah leta 2012 …
Da, res je, pred 11 leti smo postavili sedežnico Pungart, in od takrat naprej vlaganj v novo žičniško infrastrukturo v Sloveniji ni bilo. Čas je že bil, da smo tudi v Sloveniji začeli z infrastrukturnimi vlaganji.
Se pravi, da smo glede prihodnosti vseeno lahko nekoliko optimistični, vsaj glede infrastrukture?
Da, zaradi te spodbude smo lahko optimistični. Moramo se zavedati, da žičniške naprave same po sebi niso rentabilne, in brez državnih in evropskih spodbud takšne infrastrukture ne moreš graditi, zato je tako pomembno, da ta posluh obstaja tudi naprej in da bodo tudi tisti centri, ki zdaj niso prišli na vrsto, predvsem gre za manjše smučarske centre, deležni pomoči.
Zelo pomembno je, da majhna smučišča ohranimo pri življenju, saj so zelo pomembna pri smučarskem opismenjevanju. To je naš naslednji cilj, za katerega se bomo zavzemali, in pa za trajnostni razvoj teh gorskih centrov.
Podražitev smučarskih vozovnic
Vrniva se k letošnji sezoni. V enem od intervjujev ste dejali, da če bi v ceno vozovnice pretopili podražitve energentov, bi to morali dvigniti za 40 odstotkov. Na Kopah ste se odločili za petodstotno podražitev, na preostalih smučiščih od pet do deset.
Da, če bi to storili, na slovenskih smučiščih ne bi nihče več smučal. Vremenske razmere nam v prvem delu sezone niso šle na roko, zato tudi letos rezultati v žičničarstvu ne bodo obetavni, računamo pa na to, da bo drugi del sezone močnejši, saj so pred nami še počitnice, pa tudi močna meseca februar in marec, da bomo nadoknadili izpad, ki se je zgodil v prvih 14 dneh tega leta.
Kljub temu, da je vlada zdaj regulirala cene električne energije, je ta vrednost ali pa strošek v primerjavi z nekimi realnimi cenami iz leta 2019 še vedno približno trikratnik ...
Kako lahko upravljavci smučišč prihranite? Največji strošek je tehnično zasneževanje.
Da, največji strošek je tehnično zasneževanje. Kako lahko kaj prihranimo? Vsepovsod se lahko trudimo z varčevanjem, a pri zasneževanju to ni mogoče. Zasneževanje pa pomeni 80 odstotkov porabe električne energije.
Zakaj se ne da? Zato, ker lovimo ekstremno ugodne razmere za zasneževanje, in ko so, ko je pred nami, pet, šest dni mraza, takrat zasnežujemo, saj se zavedamo, da brez tega sezone ne bo. To je trenutek, ki ga izkoristiš oz. pa ga ne.
Seveda lahko po neki teoriji govorimo o prihrankih v primeru npr. skrajšanja nočne smuke ali celo odpovedi te. A to so zanemarljive vrednosti.
Se pogovarjate z državo oz. ministrstvom za subvencije na področju zasneževanja?
Absolutno iščemo modele, kako priti do pokrivanja teh stroškov. To je eden od osnovnih vidikov pokrivanja ali sodelovanja v prihodnje, če želimo, da bo gorski turizem imel dobre rezultate.
Nujno je, da pridemo do rešitve in da najdemo model, kako bomo lahko tudi zasneževanje in pripravo smučišč nekako vključili v določeno subvencioniranje, da bo žičničarstvo lahko preživelo.
Verjetno se pri tem opirate na primere dobre prakse v tujini. V Avstriji na primer zasebni sobodajalci prispevajo določen znesek …
Da, ampak problem slovenskega gorskega turizma je ta, da še ni razvit na takšnem nivoju, da bi zagotavljal neko rentabilnost vsem sodelujočim. Če bi danes rekli zasebnim sobodajalcem in zasebnim hotelom, ki niso vključeni v gorske centre, da morajo subvencionirati zimski turizem, bi se jim to zdelo nesprejemljivo.
Na to se je treba skozi določeno tradicijo logike in ekonomike pripraviti. Mislim pa, da bi morali najprej najti rešitev, kako bi lahko v Sloveniji z nekim ukrepom na pomoč priskočila država, v nadaljevanju pa najti model, kako bi lahko soudeležence motivirali v ta proces, da bodo čutili pomembno odgovornost pri kreiranju delovanja smučišč in zimskega turizma.
6