Sreda, 5. 6. 2013, 7.50
7 let, 1 mesec
Gorazd Penko: Kolesarstvo ni za mehkužce!
Je pičle tri dni pred petkovim kronometrom že vse nared za slovenski kolesarski praznik?
Ni še vse pripravljeno, upajmo pa, da bo. Trenutno čakamo še na dovoljenje občine Dobrova - Polhov Gradec za izvedbo prireditve. Po predpisih smo namreč lokalne skupnosti, znotraj katerih bo potekala kolesarska trasa, dolžni o tem obvestiti in trenutno nam manjka le še njihovo soglasje.
Kako boste rešili zaplet, ki je nastal zaradi nepredvidenih del na področju Zbilj? Ta vam zadnji teden menda povzroča precej preglavic.
Skupaj s policijo smo si ogledali traso obstoječih cest in možnosti in mislim, da smo v okviru vseh zakonskih možnosti in predpisov našli optimalno rešitev. Regionalno cesto bomo zaprli v dolžini 150 metrov, kolesarji pa bodo vozili po polovici voznega pasu. Trasa bo vodila proti Goričanom, nato levo proti medvoškemu rondoju, mimo doma upokojencev in nato naprej po ustaljeni trasi. Proga bo zaradi tega sicer 2 kilometra daljša, ampak mislim, da pri razdalji 97 ali 156 km, kot jih štejeta mala in velika Franja, to praktično ne bo pomenilo nikakršne razlike.
Kolesarski praznik začenjate s kronometrom, ki šteje tudi za državno prvenstvo, sledi sobotni družinsko-šolski maraton in za veliki finale še nedeljska poslastica s 97 in 156 kilometrov dolgo malo in veliko Franjo. Katero od naštetih prireditev bi izpostavili kot vrhunec prihajajočega konca tedna?
Vsak od teh dogodkov je v našem prostoru nekaj posebnega, zato bi vse skupaj izpostavil kar kot pravi praznik kolesarstva. Imamo kronometer, ki zahteva povsem profesionalno tekmovalno organizacijo, potem je tu družinsko-šolski maraton, ki je od vseh treh najbolj množično obiskan, in pa nedeljski tekmi, velika in mala Franja, kjer se zbere ogromno gledalcev, tisoč prostovoljcev, med 3500 in 4000 udeležencev ter še približno 500 kolesarjev, ki se nekako izmuznejo in kolesarijo povsem neuradno.
Osebno mi je najbolj pri srcu družinski maraton, kjer vidimo štiri- in petletne otroke, kako v družbi svojih staršev prekolesarijo 25 km dolgo traso, kako se jim otroci, ki navijajo ob progi, želijo pridružiti, večkrat tudi slišimo, da so prav otroci tisti, ki pritiskajo na starše, naj gredo na kolo. Lani, ko je deževalo, so bili prav otroci tisti, ki so želeli na tekmo, medtem ko so starši temu nasprotovali. Vedeti je treba, da kolesarstvo ni za mehkužce!
Za 32. Maraton Franja ste napovedovali udeležbo 7000 kolesarjev. Kakšno je trenutno stanje, kakšno je okvirno število prijav?
Trenutno je prijavljenih 5500 kolesarjev, vendar bo glede na to, da so prijave mogoče tudi zadnji dan, ta številka zagotovo še večja. Na kronometru pričakujemo od 270 do 300 kolesarjev, kar je glede na okoliščine – vedeti moramo, da so naši tekmovalci, ki tekmujejo v tujini zasedeni – več kot lani.
Na družinski maraton je že zdaj prijavljenih 2000 kolesarjev, in glede na to, da je pri prijavah podobno kot v šoli, ko vsi pritečejo tik pred zdajci, bo verjetno na koncu udeležba sigurno prek 3000. Na nedeljski tekmi pa pričakujemo med 3500 in 4000 udeleženci.
Vemo, da bo kronometer tako kot lani odprl eden od ustanoviteljev Maratona Franja, Tone Fornezzi - Tof, za njim se bo na progo odpravil Alen Kobilica … pričakujete še druga znana imena?
Pričakujemo veliko znanih osebnosti iz sveta športa, kulture in politike. Na štartu bomo videli selektorja slovenske nogometne reprezentance Srečka Katanca, Alena Kobilico, ki kljub slepoti kolesari in je lahko vsem velik navdih, koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, gorsko kolesarsko Tanjo Žakelj, trenutno izredno vroče kolesarsko ime Luka Mezgeca, pa tudi ogromno eminentnih imen iz KK-ja Rog, kot so recimo Urša Pintar, Polona Batagelj, Luka Pibernik, Jan Polanc. In pa seveda predstavnike vseh pokroviteljev.
Teh je, zanimivo, menda celo več kot lani.
To drži, ampak živčna vojna zaradi zbiranja sredstev je do zadnjega precejšnja. Dokler finančni zalogaj ni pokrit, je hudič.
Kako težak je letošnji proračun?
Okrog 380 tisočakov, s tem, da nam – glede na to, da je Maraton Franja tekma mednarodnega ranga – k sreči ni treba plačevati policistov. Omeniti velja še pomoč 1600 prostovoljcev, ki vse tri dni skrbijo za izvedbo prireditve, da nekaj sto ljudi, ki že med letom postorijo marsikaj, da sploh ne omenjam.
Jože Potrebuješ, sicer večkratni udeleženec Maratona Franja, je pred kratkim v pogovoru za Planet Siol.net v zvezi z dm-ovim tekom dejal, da moški na tekmovanjih bolj spominjajo na bizone, ki jih žene le lov na rezultat, medtem ko se ženske bolj osredotočajo na druženje. Bi se strinjali s to opazko?
Mislim, da bi lahko govorili kar o bizonih in bizonkah. Namreč, ko smo se pred leti razmišljali o uvedbi merjenja časa na Franji, sem pri kolesarkah preverjal, ali jim je do tega ali ne. Presenetljivo, prav vse so bile merjenju časa naklonjene, enako je bilo pri moških. Je pa maraton Franja še vedno maraton, kjer vsak lahko najde svojo priložnost, tako tisti, ki želi dirkati z soudeleženci, kot tudi tisti, ki želi preveriti svoje sposobnosti, izboljšati osebni rekord, pa tudi tisti, ki se Franje udeležijo zaradi užitka in druženja.
Navsezadnje lahko z udeležbo dodobra izkoristiš zaprto cesto, se precej varno voziš po trasi in uživaš, obenem pa pripomoreš še k razvoju kolesarstva. Konec koncev je ta prireditev generator Kolesarskega društva Rog, ki živi in dela z mladimi kategorijami in naprej.
Kakšna je oprema rekreativnih kolesarjev? Pred leti ste za naš portal dejali, da kolesarji prihajajo tehnično nepripravljeni, brez zračnic in podobno …
Vrhunski rekreativci so danes tudi vrhunsko opremljeni. Tako imamo letos recimo prijavljenih 15 italijanskih kolesarjev iz Ferma – ta je skoraj 700 km oddaljen od Ljubljane, pa bodo vseeno prišli –, ki imajo v svoji ekipi dva svetovna prvaka med rekreativnimi kategorijami, eden od njih je Alessandro d'Andrea, ki je tudi edini tujec, ki je kdajkoli zmagal na veliki Franji. Skratka, vrhunska rekreacija – slovenska ali tuja –, je odlično opremljena in vrhunsko natrenirana.
Ali drži podatek, da so na kronometru rekreativci celo bolje opremljeni kot profesionalni kolesarji?
V veliki meri to res drži. Če bi recimo osemčlanska ekipa naših tekmovalcev vozila kronometer, bi imeli trije ali štirje takšna kolesa, kot jih vozijo rekreativci, štirje pa slabša.
Zmagovalci Franje še vedno ostajajo brez denarnih nagrad?
Namesto denarnih imamo praktične nagrade, in če bi jih pretvorili v denarne, bi videli, da je nagradni sklad težak več kot 60.000 evrov.
Udeležba na družinskem maratonu je brezplačna. Ne razumite me narobe, pa vseeno, kako to, da kljub kapitalističnim časom niste uvedli štartnine?
Zadal sem si koncept, pa tudi v KK-ju Rog smo se počutili dovolj ozaveščene in močne, da bi bil brezplačen štart za družine nek stimulans kolesarskemu športu. Pri tem smo za zdaj zelo uspešni, pa tudi nekatera podjetja nam prav zaradi tega stojijo ob strani. Dejstvo, da smo družinski maraton iz 230 udeležencev, ki so pred leti kolesarili okrog Šmarne gore, pretvorili v 3000 udeležencev, to odločitev le še bolj podpira, in če bo le v naši moči, bomo tako delali tudi v prihodnje. Bili so tudi že predlogi, da bi za vsakega člana uvedli štartnino v višini 1 evra, ampak tudi temu nasprotujem.
Prihodnje leto se obetata kar dve Franji, najprej junija 33. maraton Franja in septembra še svetovno rekreativno prvenstvo v kolesarstvu. Imate že razdelan okvirni program?
Svetovno prvenstvo ne bo septembra, kot je bilo najprej napovedano, temveč bo na sporedu zadnji konec tedna v avgustu in bo na nek način pika na i vseh dozdajšnjih izvedb Maratona Franje. Program še ni povsem razdelan, je pa že gotovo, da bo kronometer na sporedu v četrtek, 28. 8., cestna dirka pa v nedeljo, 31. 8. Za petek, 29. 8., še ne vemo natančno, je pa eden od predlogov tudi dirka štafet – ta bo letos prvič promocijsko na sporedu na finalu svetovnega rekreativnega prvenstva v italijanskem Trentu –, in če se bo to obneslo, jo bomo organizirali tudi pri nas.
Kje natančno bo potekala trasa in kakšno udeležbo pričakujete?
Svetovno rekreativno prvenstvo bo potekalo na isti trasi, kot poteka velika Franja, in pričakujem, da bo pritegnila največjo udeležbo do zdaj. Prvo leto se je finala v Belgiji udeležilo 900 kolesarjev z vsega sveta, lani jih je bilo zaradi za Evropejce precej oddaljene destinacije Južne Afrike le 460, od tega le en Slovenec, no, je pa ta k sreči celo zmagal v svoji kategoriji. Letos je tekmovanje v Trentu, kjer je trasa izredno zahtevna, medtem ko je naša proga primerna za vse tipe kolesarjev, od gorskih specialistov, specialistov za kronometer ali šprinterjev, skratka, vsak, ki je dobro pripravljen, se na tej trasi lahko dobro znajde.