Sreda, 29. 12. 2021, 22.07
5 mesecev
Nenavaden trend šampionskih trenerjev 1. SNL
Nenavadno, kaj se dogaja v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,29
1
Ante Šimundža je zadnji trener slovenskega prvaka, ki je ubranil naslov najboljšega v 1. SNL. Od tega je minilo že šest let in pol, saj mu je to uspelo v sezoni 2014/15. Pred tem je nabiral trenerske izkušnje tudi kot pomočnik najbolj trofejnega stratega v zgodovini 1. SNL Darka Milaniča.
Nogometni strategi radi izpostavljajo krilatico, kako težko je priti na vrh, še težje pa na njem obstati. Njihovim besedam ne gre oporekati, zadosten dokaz, da držijo, ponujajo usode trenerjev, ki so v zadnjih letih v Sloveniji osvojili naslov državnega prvaka. (Pre)zgodnji odhodi se vrstijo drug za drugim. Igor Bišćan (Olimpija) je tako zapustil vroči stolček le nekaj dni po naslovu, Darko Milanič (Maribor) malce po začetku spomladanskega dela, Ante Šimundža (Mura) pa podobno kot Dušan Kosić (Celje) po koncu jesenskega dela. Obstaja pa med zadnjima primeroma pomembna razlika.
Ko je postalo jasno, da Ante Šimundža končuje pot v Murski Soboti, v kateri je v štirih letih in pol Muro iz druge lige popeljal do pokalne lovorike, naslova slovenskega prvaka in najdaljše evropske sezone v zgodovini kluba, v kateri je odmevala senzacionalna zmaga nad angleškim velikanom Tottenhamom, se je nadaljeval nenavaden trend šampionskih trenerjev 1. SNL. Slovenija na trenerskega junaka, ki bi ubranil državni naslov, čaka že vse od leta 2015. Zanimivo je, da se je zadnji pod omenjeni podvig podpisal prav Šimundža. A to so bili še časi, ko se je dokazoval v rojstnem mestu ob Dravi.
Ante Šimundža je poleg Bojana Prašnikarja edini slovenski strateg, ki je osvojil naslov slovenskega prvaka z dvema različnima kluboma.
Ko je Mariborčan vodil še vijolice, jih je namreč ob odmevnih evropskih uspehih (nastop v skupinskem delu lige prvakov in preboj v izločilni del lige Europa) popeljal do zaporednih državnih naslovov (2013/14 in 2014/15), nato pa je vrag vzel šalo. Po krutem izpadu v Evropi proti Astani - takrat prvaki v kvalifikacijah za ligo prvakov niso mogli računati na možnost popravnih izpitov, ki jo Evropska nogometna zveza (Uefa) omogoča v zadnjih sezonah - in boleči zaušnici na večnem derbiju v Ljudskem vrtu proti Pušnikovi Olimpiji je Šimundža zapustil NK Maribor. Takrat so bile vijolice tretje v 1. SNL, za vodilno Gorico pa zaostajale pet točk.
V tisti sezoni, zaznamovale so jo nepredvidljive poteze novega predsednika Olimpije Milana Mandarića, izstopale so zlasti tiste na področju menjav trenerjev, je nato kot prvi ciljno črto z zmaji prečkal Rodolfo Vanoli.
Rodolfo Vanoli je zapustil trenerski stolček Olimpije le nekaj mesecev po tem, ko je proslavljal naslov državnega prvaka.
Nogometna evforija pa v Ljubljani ni trajala dolgo. Ekspresno evropsko slovo in nepričakovan domači poraz s Koprom sta poskrbela, da je Italijan zapustil Stožice še pred začetkom jeseni.
Osvojil dvojno krono, a ni našel skupnega jezika z Mandarićem
Kanta se je vrnila v Maribor, svojo prvo od dveh v drugem obdobju vodenja vijolic je osvojil Darko Milanič. Primorec, ki trenutno vodi ciprski Pafos in ostaja v slovenskih nogometnih almanahih zapisan kot najbolj trofejni trener v zgodovini 1. SNL, resda v sezoni 2017/18 ni ubranil naslova, a mu je uspelo nekaj, s čimer se šampionski trenerji v Sloveniji v zadnjih letih ne morejo pohvaliti. Ostal je trdno prikovan na klopi NK Maribor, vodstvo kluba mu je še naprej namenjalo podporo.
Darko Milanič je v sezoni 2017/18 branil naslov državnega prvaka z Mariborom, a po napetem finišu, ki ga je zaznamoval preobrat Olimpije na večnem derbiju v Ljudskem vrtu (od 1:2 do 3:2), ostal brez največje lovorike. To je z zmaji osvojil Igor Bišćan in popeljal Ljubljančane do dvojne slovenske krone.
Prejel je tisto, česar v Ljubljani ni bil deležen Igor Bišćan, kar je bilo veliko presenečenj. Čeprav je nekdanji zvezdnik hrvaškega nogometa Olimpijo popeljal do dvojne krone, je sodelovanje z zmaji končal le nekaj dni po koncu šampionske sezone. Prvi mož zmajev Milan Mandarić mu je očital marsikaj, v javnosti so najbolj odmevali očitki o (ne)vključevanju mladih upov iz klubskega podmladka, tako da se je Zagrebčan, danes uspešen selektor mlade hrvaške izbrane vrste, vrnil v domovino.
Usoda trenerjev, ki so osvojili zadnjih 10 naslovov prvaka v 1. SNL
| Sezona | Prvak | Sezona po naslovu prvaka | Uvrstitev ob odhodu |
|---|---|---|---|
| 2020/21 | Mura (Ante Šimundža) | odšel 28. decembra 2021 | 5. mesto (-10 za Mariborom) |
| 2019/20 | Celje (Dušan Kosić) | odšel 21. decembra 2020 | 7. mesto (-15 za Mariborom) |
| 2018/19 | Maribor (Darko Milanič) | odšel 7. marca 2020 | 4. mesto (-7 za Olimpijo) |
| 2017/18 | Olimpija (Igor Bišćan) | odšel 6. junija 2018 | nova sezona se še ni začela |
| 2016/17 | Maribor (Darko Milanič) | ostal na klopi (2. mesto) | / |
| 2015/16 | Olimpija (Rodolfo Vanoli) | odšel 31. avgusta 2016 | 2. mesto (-2 za Gorico) |
| 2014/15 | Maribor (Ante Šimundža) | odšel 17. avgusta 2015 | 3. mesto (-5 za Gorico) |
| 2013/14 | Maribor (Ante Šimundža) | ostal na klopi (prvak) | / |
| 2012/13 | Maribor (Darko Milanič) | odšel 4. junija 2013 | nova sezona se še ni začela |
| 2011/12 | Maribor (Darko Milanič) | ostal na klopi (prvak) | / |
Ne le Milanič, odšel je tudi Zahović
Državni naslov so v sezoni 2018/19 osvojili Mariborčani, še zadnjič je na rokah igralcev državno zvezdico proslavljal Milanič, nato pa je tudi sam izkusil nenavaden trend šampionskih trenerjev, ki je v zadnjih sezonah postal stalnica 1. SNL. Ko je z vijolicami branil naslov in po naporni evropski sezoni - ni manjkalo dosti, pa bi si proti favoriziranemu Ludogorcu, ravno klubu, ki naj bi ga kmalu uradno prevzel Šimundža, prislužil vstopnico za skupinski del evropske lige - nanizal nekaj manj prepričljivih rezultatov v prvenstvu, so Mariborčani vstopili v obdobje rezultatske krize.
Darko Milanič je bil zadnjič prvak z Mariborom v sezoni 2018/19. Od takrat vijolice niso osvojile niti ene lovorike.
Po domačem porazu z Bravom so sledile ogromne spremembe. Ni se poslovil le Milanič, ampak je nekaj dni pozneje odšel še športni direktor Zlatko Zahović. Maribor je tako v mučnem obdobju karanten in privajanja na nove razmere, saj je svet napadla pandemija covid-19, ostal brez dokazanega dvojca, s katerim je vrsto let pisal imenitne zgodbe.
Brez službe ostal le pol leta po naslovu prvaka
Sezona 2019/20, ki se je zaradi zapletov zaradi koronakrize končala nekoliko pozneje od načrtovanega, je poskrbela za novo selitev kante. Ostala je na Štajerskem, a zapustila Maribor in prvič, odkar se igra prvoligaški nogomet v samostojni Sloveniji, spravila na noge Celje. Knežje mesto je po filmskem trilerju, do zadnje sekunde napetem odločilnem srečanju za lovoriko z Olimpijo, dočakalo zgodovinski trenutek. Dušan Kosić je popeljal Celjane do velikega naslova, v sezono 2020/21 vstopil z visokimi pričakovanji in pri tem poskušal ohraniti tudi previdnost, a se mu je načrt ponesrečil.
Veselje Branka Veršiča in Dušana Kosića po zgodovinskem naslovu prvaka NK Celje
Po neprepričljivih nastopih v Evropi, odhodih nekaterih najboljših igralcev in tudi njegovega tesnega sodelavca Branka Veršiča, ki je skrbel za kadrovsko politiko, so trpeli rezultati. Celjani so jesenski del končali šele na sedmem mestu, zaostanek za vodilnim Mariborom je znašal kar 15 točk, klubsko vodstvo, pri katerem so imeli vse večjo besedo in vpliv ruski vlagatelji, pa se je zahvalilo Ljubljančanu. Kosić je tako ostal brez službe le pol leta po zgodovinskem dosežku, v katerem je prehitel oba slovenska velikana, tako Maribor kot tudi Olimpijo.
Omenjena kluba sta brez naslova prvaka ostala tudi v prejšnji sezoni. Čeprav so imele vijolice vse na pladnju, zmaji pa so medtem parali živce navijačem z nerazumljivim padcem v odločilnih zadnjih tednih prvenstva, se je na vrhu pojavilo novo ime. Po Celjanih so se prvič z naslovom slovenskega prvaka lahko pohvalili še nogometaši Mure. Pod vodstvom Anteja Šimundže so spretno izkoristili darila, ki sta jim jih ponudila kluba iz Maribora in Ljubljane. Črno-beli so po navdušujoči predstavi v Ljudskem vrtu, na tem stadionu so nato pozno jeseni dočakali še najslajšo evropsko zmago, ko je padel londonski Tottenham, postali slovenski prvaki, Šimundža pa se je naposlušal čestitk.
Ante Šimundža je po nepozabni zmagi nad Mariborom (3:1) v zadnjem krogu prvenstva Muro popeljal do krstne državne lovorike.
Večletni projekt, v katerega je vstopil po tem, ko ga je z dolgoročno zastavljenim načrtom in vizijo prepričal predsednik Robert Kuzmič, je končal z odliko. Postal je drugoligaški prvak, se nato v 1. SNL vselej uvrstil v Evropo, osvojil pokal, postal še državni prvak, za piko na i pa osrečil zveste privržence še z dolgo evropsko sezono, v kateri je zaigral v skupinskem delu konferenčne lige.
Zaradi Evrope so resda trpeli rezultati v 1. SNL, jesenski del je (s tekmo manj) končal na petem mestu, z zaostankom desetih točk za vodilnim Mariborom, a je moč igralskega kadra vlivala upanje, da bi lahko v spomladanskem delu, ko se bo Mura posvetila le ciljem v domačem prvenstvu, načrtovala skok na višja mesta, morda celo na vrh. Ker pa v klubu ni več Šimundže, najbolj zaslužnega človeka za črno-belo nogometno pravljico, ki je po vsem lepem, kar je ustvaril in doživel z Muro, začutil trenutek za nove izzive, se poraja vprašanje, do kod bi se lahko v tej sezoni povzpela Mura. Če sploh. Prvi mož kluba Kuzmič ne ustvarja pritiska, osnovni cilj ostaja Evropa, uresničiti ga bo poskušal novinec na položaju prvoligaškega trenerja, 37-letni Damir Čontala.
Novi prvak se bo moral spoprijeti s "prekletstvom"
Primer Šimundže se torej bistveno razlikuje od Kosićevega, saj je Mariborčan užival popolno zaupanje klubskega vodstva. Ker pa je prišlo do zasičenja s 1. SNL, kjer je osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, in ga je zamikala tujina, zlasti delo pri bogatem Ludogorcu, serijskem (desetkratnem zaporednem) prvaku Bolgarije, kjer bi lahko z zelenimi naskakoval še višje dosežke v Evropi, se je sam odločil za spremembo. Kosić po drugi strani ni imel možnosti izbire. Vodstvo se mu je zahvalilo, kredit šampionskega podviga se je hitro izpel.
Če gre sklepati po dogajanju v jesenskem delu, bi se lahko spomladi bitka za naslov odločala med jesenskim prvakom Mariborom, najbližjim zasledovalcem Koprom in Olimpijo, ki na lestvici nekoliko zaostaja, a je po drugi strani odigrala dve tekmi manj.
Radovan Karanović je z Mariborom kot prvi prečkal ciljno črto v jesenskem delu 1. SNL in prepričal športnega direktorja Marka Šulerja, da z njegovega naziva odstrani pridevnik "začasni" trener vijolic.
Tako bi se lahko, če se omenjeni klubi ne bi več odločali za menjave na položaju trenerja, svoje prve državne zvezdice razveselil Radovan Karanović, Zoran Zeljković oziroma Dino Skender. Kdorkoli bo že prvak, se bo moral spopasti s "prekletstvom" branjenja naslova. Na lastni koži bo ugotovil, tudi zaradi napornih obveznosti v Evropi, ki so jih deležni prvaki, kako težko je priti na vrh, še težje pa na njem obstati. Ob vsej nepredvidljivosti, ki jo v zadnjih letih ponuja 1. SNL, bo s tem dosežek Šimundže, ko je z Mariborom ubranil državni naslov, še toliko težje uresničljiv. Uspeh bi bil že obstati na trenerskem položaju vsaj do konca sezone, v kateri se brani naslov ...
1