Torek, 21. 3. 2023, 16.25
1 leto, 4 mesece
Edoardo Reja
Legenda, kakršni se lahko Slovenija globoko prikloni #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,49
3
Edoardo Reja je eden največjih trenerjev, kar jih je delovalo v zgodovini 1. SNL. V tej sezoni bo poskušal Gorici zagotoviti obstanek in vrtnicam preprečiti boleč izpad.
V slovenskem klubskem nogometu je sodelovalo že ogromno znanih imen, le malo pa se jih lahko pohvali s tako bogatimi trenerskimi izkušnjami, kot jih premore 77-letni Edoardo Reja. Simpatični zamejski Slovenec, poln znanja in ljubezni do domovine svojega očeta, se je hitro vživel v vlogo rešitelja Gorice. Z vrtnicami želi obstati v 1. SNL. "Trudili se bomo do zadnjega, dokler obstaja upanje. Če bomo igrali dobro, lahko še kaj naredimo," sporoča legendarni Edy.
Slovenija s svojo prvo nogometno ligo ne spada med države, kjer bi mrgolelo znanih imen. Vseeno pa je nogometni svet tako majhen in povezan, da si je tudi na sončni strani Alp kruh služilo nemalo imen, dobro znanih svetovni javnosti. Če sta v preteklosti najbolj odmevali zgodbi Hrvata Roberta Prosinečkega in Argentinca z italijanskim potnim listom Maura Camoranesija, pa je v tej sezoni v središču pozornosti izjemno uspešen trener Olimpije, Španec Albert Riera.
V zadnjih tednih pa se je plejadi znanih nogometnih imen v Sloveniji pridružil zelo poseben in spoštovan trenerski velikan. To ni nihče drug kot 77-letni Edoardo Reja, novopečeni trener Gorice. Ni ne prvo ne zadnje tuje znano nogometno ime, ki ima opravka s 1. SNL, pri čemer velja poudariti, da Edy Reja ni tipični tujec, ampak ponosni zamejski Slovenec, ki je z veseljem priskočil na pomoč Gorici, klubu, ki je od njegovega doma v Ločniku pri stari Gorici oddaljen le nekaj minut vožnje.
Razlika med prvoligaškim nogometom v Sloveniji in Italiji:
Novi trener Gorice torej živi na drugi strani meje, v neposredni bližini Slovenije. Njegova starša sta bila Slovenca, Brica po rodu. Oče je bil doma iz Vipolž, mama pa iz Oslavja na italijanski strani meje. V igralskih letih je pustil velik pečat pri Spalu iz Ferrare, pri katerem je sodeloval z velikim prijateljem Fabiem Capellom, pozneje enim najboljših trenerjev na svetu. Največ sezon je igral za Palermo, v serie A zbral več kot sto nastopov, po koncu karieri, v kateri je kot zvezni igralec zaigral tudi za mlado italijansko reprezentanco, se je v poznih tridesetih letih posvetil trenerskim izzivom.
Bil je zelo uspešen in sodeloval s kopico znanih klubov. Prevladovali so tisti na Apeninskem polotoku, med katerimi je eno najlepših zgodb spisal v Neaplju.
Predsednik Napolija Aurelio de Laurentiis je oboževal sodelovanje z Edoardom Rejo.
Z Napolijem, ki letos drvi proti prvemu naslovu italijanskega prvaka po letu 1990 in mu gre odlično tudi v Evropi, je pred 17 leti osvojil serie C in slovitemu klubu, ki je takrat zaradi finančnih težav padel v nižje lige, pomagal pri vrnitvi v elito. Neapeljčane je popeljal v serie A, nato pa še do Evrope. Napoli je vodil na skoraj 200 tekmah.
V Italiji je vodil ogromno kakovostnih klubov, vrhunec dosegel v Rimu, ko je bil v dveh različnih časovnih obdobjih trener Lazia. Vodil je tudi Atalanto, pred tem Cagliari, Genoo, Torino, Bologno, Verono, Lecce, Vicenzo, Catanio in še bi lahko naštevali.
Kratek čas je bil trener splitskega Hajduka in v nekaj mesecih na delu v Dalmaciji tako navdušil, da si ga je zaželel Lazio. Hrvaški klub je zanj prejel mikavno odškodnino in zaslužil pol milijona evrov, njegov pomočnik v Splitu pa je bil Igor Tudor, zdajšnji trener Marseilla, ki navdušuje v francoskem prvenstvu.
Pri splitskem Hajduku je za pomočnika izbral Igorja Tudorja, ki je pozneje treniral Udinese, Galatasaray, Verono, solunski PAOK, bil pomočnik trenerja pri Juventusu, zdaj pa se dokazuje pri Marseillu.
Med letoma 2019 in 2022, ko je vrhunskemu športu nagajala tudi pandemija covid-19, je bil Reja selektor Albanije. Lotil se je vedno zahtevnega procesa pomladitve ekipe, obenem pa poskušal albanske nogometaše popeljati na Euro 2020 oziroma SP 2022, a so se mu drzni načrti izjalovili. Ko je končal svoje delo v Albaniji, se je vrnil domov, nato pa mu ljubezen do nogometa ni dala miru, tako da si je pri 77 letih našel nov izziv. Zdaj želi pomagati Gorici, da bi v domovini njegovega očeta zadržala prvoligaški status.
O želji, da Gorica obstane v 1. SNL:
Gorica, s štirimi državnimi naslovi ena najuspešnejših ekip v zgodovini slovenskega klubskega nogometa, je z njegovim prihodom zaživela. Na uvodnih treh tekmah - na prvi v Celju še ni sedel na trenerskem stolčku, ampak jo spremljal s tribun - je osvojila kar sedem točk. Reja je s tem nakazal, da bi lahko Novogoričani uresničili cilj, a jim je zadnja tekma pred reprezentančnim premorom, gostovanje pri "ranjenem" Bravu v Ljubljani, pokvarila načrte.
Vrtnice niso prikazale igre, ki bi zadovoljila trenerja. Čeprav so povedle, na začetku drugega polčasa je po natančnem strelu z glavo v polno zadel nadomestni kapetan Nejc Mevlja, brat dvojček dolgoletnega reprezentanta Mihe Mevlje, so si Šiškarji v nadaljevanju z boljšo igro in preobratom zasluženo priigrali tri točke.
Reja: V tem nočem iskati izgovorov
Edoardo Reja je v nedeljo vpisal prvi poraz v 1. SNL, njegov tekmec, skoraj štiri desetletja mlajši Aleš Arnol, pa je dočakal krstno zmago.
"Dali smo gol, povedli, a nismo zadržali prednosti. Na prejšnjih tekmah smo igrali boljše v obrambi, proti Bravu pa prikazali slabo igro. Pride tudi tak dan. To bo treba izboljšati," je povedal v nedeljo na stadionu ŽAK, po svojem prvem porazu, odkar je prevzel vodenje Gorice v 1. SNL. Zavedal se je tudi okoliščin, ki Gorici niso šle v prid, saj je imel Bravo v neposrednem obračunu tekmecev v boju za obstanek za pripravo na voljo dan več od Primorcev.
"Fizično smo imeli določene težave, morali smo spreminjati ekipo. To je bila pomembna tekma, zato ni prav, da takšna tekmeca ne igrata tekem na isti dan. A v tem nočem iskati izgovorov," je izkušeni strateg prepričan, da je do konca prvenstva na voljo še več kot dovolj priložnosti, da bi si Gorica priigrala tisto, kar si najbolj želi. Prvoligaški obstanek, s tem pa tudi mir v hiši vrtnic. Do konca je še osem krogov.
"Trudili se bomo do zadnjega, dokler obstaja upanje. Če bomo igrali dobro, lahko še kaj naredimo," bo poskušal v reprezentančnem premoru še bolje spoznati moštvo in ga s pomočjo sodelavcev uigrati do te mere, da bi do konca sezone povzdignil Gorico do tako želenega osmega mesta. Ali pa vsaj devetega, ki omogoča popravni izpit, nastop v dodatnih kvalifikacijah za popolnitev 1. SNL.
O dvoboju z Bravom v Ljubljani:
V Sloveniji mu je všeč, nestrpno čaka dvoboje z največjimi klubi, ki bodo dali končni odgovor na vprašanje, kakšne so zmožnosti Gorice. Računa tudi na pomoč dejavnika nepredvidljivosti, ki ga je v slovenski prvi ligi zaznati bistveno več kot pa v Italiji, kjer je deloval številna desetletja. "Čakamo na tekme z velikimi ekipami, z Olimpijo in Mariborom. Takrat bomo videli, kako je. Opažam, da v Sloveniji lahko vsak premaga vsakogar. Tudi zadnjeuvrščeni prvega. Dogajajo se čudeži. V Italiji je drugače," je izpostavil veliko razliko med prvoligaškim nogometom v sosedskih državah, na kateri je vezan tudi družinsko.
Kakšna pa je razlika na zelenicah? "V Sloveniji se igra dinamičen, tehnično dober nogomet. Pogrešam pa več presinga. Tekme so bolj mirne, igra se bolj tehnično. V Italiji je drugače, tam se igra hitreje, pritisk se izvaja vseh 90 minut, v Sloveniji pa vse poteka bolj počasi," je v simpatičnem slovenskem jeziku, ki mu je ob koncu dodal nekaj hrvaških izrazov, kar je posledica dela pri splitskem Hajduku, dejal Reja. Legendarni trener, kakršnih si lahko Slovenija le želi.
Reja je bil tudi eden izmed kandidatov za selektorja slovenske izbrane vrste. Bil je v stikih s predsednikom Nogometne zveze Slovenije Radenkom Mijatovićem, a nikoli ni bil sklenjen konkretnejši dogovor.
Arnol: Kapo dol Eduardu Reji
Veselje na klopi Brava po prvi zmagi pod vodstvom Aleša Arnola. Tudi prvi zmagi Šiškarjev v letu 2023.
"Vsekakor vse spoštovanje do trenerskega kolega. Smešno mi je, ko rečem, da sva na isti ravni, saj čutim spoštovanje do njega tako s trenerske kot druge plati. Verjamem, da mu v tem trenutku njegove kariere ne bi bilo treba priti v Gorico, a je odločila ljubezen do slovenstva, lastnih korenin. Tisto pa je, po mojem mnenju, še pomembnejša točka. Res kapo dol Eduardu Reji," se je 38-letni strateg Brava Aleš Arnol poklonil stanovskemu kolegu, potem ko mu je v nedeljo zadal poraz. Od Reje je mlajši 39 let. Skoraj toliko, kot je tudi star.
V tem trenutku sta tudi najmlajši in najstarejši prvoligaški strateg v Prvi ligi Telemach, ki se bo po reprezentančnem premoru nadaljevala 1. aprila. Bravo čaka gostovanje v Kopru, Gorico pa veliki spopad, eden izmed tistih, na katerih bi lahko še kako prišle do izraza bogate izkušnje gospoda Reje, domača tekma z branilcem naslova Mariborom.
Njegov pomočnik - temu pri Gorici med srečanjem prepušča vodenje - je 54-letni Italijan Sergio Porrini. Nekdanji nogometaš Atalante, Juventusa in Glasgow Rangers je bil tudi italijanski reprezentant, Reji pa je pomagal že na delu v Bergamu in pri albanski izbrani vrsti.
Riera, Prosinečki, Camoranesi, Blažević, Bigon, Milošević ...
Albert Riera je nekdanji zvezdnik španskega nogometa.
Znani nogometni obrazi so se v Sloveniji znašli v različnih vlogah. Številni so prišli k nam kot trenerji, pred tem pa jih je krasila bogata nogometna kariera, ki so jo oplemenitili pri marsikaterem evropskem klubskem velikanu. V želji po dokazovanju in kopičenju izkušenj v trenerskem svetu, kjer Slovenija s prvoligaškim okoljem omogoča dovolj mikavno odskočno desko za nadaljnje izzive, je v deželi pod Triglavom na trenerskih stolčkih službovalo že ogromno nekdanjih zvezdnikov. Največ je tistih, ki prihajajo iz držav, zraslih na pogorišču Jugoslavije, a ne manjka tudi drugih.
Reja je dopolnil že tako razkošno zbirko, v katero velja uvrstiti Španca Alberta Riero (aktualni trener Olimpije, pred tem nogometaš Zavrča in Kopra), Hrvata Roberta Prosinečkega (trener Olimpije, pred tem nogometaš Olimpije), Argentinca z italijanskim potnim listom Maura Camoranesija (trener Tabora in Maribora), Hrvata Miroslava Blaževića - Ćira (trener Mure), Italijana Alberta Bigona ("nesojeni" trener Interblocka), Hrvata Igorja Bišćana (trener Olimpije), Italijana Luigija Apolonija (trener Gorice), Hrvata Zlatka Kranjčarja (trener Mure), Srba Ljubinka Drulovića (trener Drave), Hrvata Krunoslava Jurčića (trener Maribora), Srba Dušana Savića (trener Mure), Hrvata Anteja Čačića (trener Maribora), Čeha Jirija Jarošika (trener Celja), Hrvata Ivana Buljana (trener Primorja in Bele krajine), Srba Gordana Petrića (trener Gorice), Hrvata Petra Nadoveze (trener Olimpije, Mure in Beltincev), Avstrijca Petra Paculta (trener Zavrča), Hrvata Stanka Poklepovića (trener Celja), Makedonca Milka Djurovskega (trener Maribora, Drave, Nafte in Zavrča), Hrvata Nenada Gračana (trener Nafte) in še bi lahko naštevali.
Ni kaj, na trenerskih položajih v 1. SNL ni manjkalo velikih imen. Prihod Reje pa je vse skupaj še začinil in popestril.
3