Zadnji krog kitajsko-kazahstanske olimpijske tekme

Potem ko je norveška prestolnica Oslo umaknila kandidaturo, je postalo jasno, da bodo zimske olimpijske igre 2022 pripadle novincu, ne le kraju, temveč tudi državi. Ključna razlika med Almatyjem in Pekingom pa je v tem, da bi bili Kazahstanci organizacijsko popolni olimpijski zelenci, medtem ko je Kitajska leta 2008 gostila poletne olimpijske igre. Peking bi torej v primeru zmage na 128. zasedanju Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki ga bo 31. julija gostil Kuala Lumpur, postal prvi kraj v zgodovini s statusom organizatorja tako poletnih kot tudi zimskih olimpijskih iger. Tovrstnemu dvojčku je bil najbližje München, gostitelj poletnih iger leta 1972, ki so se v zgodovino zapisale predvsem zaradi krvavega terorističnega madeža, in kandidat za zimske igre 2018. Te bo gostil Pjongčang.

Ptičje gnezdo, drugi del?

Če bo Peking prepričal veljake mednarodne olimpijske družine, se bo pri organizaciji dodobra naslonil na dediščino iger leta 2008. A ne le pri izkušnjah, temveč tudi pri infrastrukturi. Uvodna slovesnost naj bi namreč potekala na slovitem štadionu Ptičje gnezdo, ki je veljal za osrčje olimpijskega dogajanja pred sedmimi leti. V nekdanjem olimpijskem parku bi stala tudi olimpijska vas, zimski pridih pa bi dobile dvorane, saj naj bi v samem Pekingu potekala tekmovanja v hitrostnem in umetnostnem drsanju, curlingu ter hokeju na ledu.

Kitajski olimpijski načrt predvideva še dve oddaljeni središči z ločenima olimpijskima vasema – Yanqing in Zhangjiakou. Prvo je od Pekinga oddaljeno 90 kilometrov in naj bi gostilo del smučarskih tekmovanj ter z ledeno stezo tudi preizkušnje v skeletonu, bobu in sankanju. Bolj pester nabor tekmovanj naj bi prevzel od Pekinga 160 kilometrov oddaljeni Zhangjiakou. Tam je predvideno središče za skakalce, tekače, deskarje, biatlonce in smučarje prostega sloga.

V obeh primerih govorimo zgolj o načrtih, torej o še neobstoječih prizoriščih. Pri tem je zanimivo, da so kljub gorati okolici obilne snežne padavine tam redkost. Kitajci bi se tako v pripravah na igre naslonili izključno na pripravo umetnega snega.

Almaty obljublja najbolj strnjene igre

Medtem ko Kitajci v kandidaturi izpostavljajo gospodarski vpliv in širjenje zimskih športov, pa v Kazahstanu stavijo na tesnejši stik z največjimi tekmovanji v zimskih športih in predvsem veliko zgoščenost prizorišč. Ta so razdeljena na mestni del z dvoranskimi športi in gorski predel s tekmovanji na prostem. Vsa prizorišča naj bi bila v 30-kilometrskem premeru. Od štirinajstih prizorišč jih že kar osem služi svojemu namenu, tri so v fazi gradnje, treh pa bi se Kazahstanci lotili v primeru uspešne kandidature. Ta je del državnega strateško-razvojnega načrta Kazahstan 2050. Pri tem velja poudariti, da je Almaty s svojo gorato okolico že dejaven na organizacijski ravni, pri čemer je navdušil predvsem v nordijskih panogah, nase pa bo skušal leta 2017 opozoriti tudi z zimsko univerzijado.