Tudi ameriški zvezdniki plešejo po slovenskih notah

''Tukaj vas je trideset. Na vašem mestu bi lahko bilo preostalih 980 mednarodnih sodnikov z ustrezno licenco,'' je delivce pravice na ženskem in moškem košarkarskem turnirju olimpijskih iger v Londonu sprva nagovoril športni direktor Mednarodne košarkarske zveze FIBA. Kar 36 let po tem, ko je na OI ''piskal'' Simon Oblak in krepko manj po eri Iztoka Remsa, ki je številnim novim sodniškim rodovom odprl mednarodna vrata, je med izbranci Saša Pukl. ''Gre za veliko čast. Tu so sodniki z vseh celin, a le enajst iz Evrope. Zame je to tudi velik izziv. Jasno je, da si želim soditi svoje najboljše tekme, obenem pa se držim načela, ki pravi, da je treba na olimpijskih igrah tudi uživati,'' pravi Mariborčan, ki je pred tem že sodil tudi tekme svetovnega prvenstva, v Londonu pa bo ostal vse do konca košarkarskega turnirja, ob tem pa upa, da bo sodil tudi kakšno tekmo v mogočni O2 areni.

Doslej je sodil že na štirih tekmah, led pa prebil s tekmo Združene države Amerike – Francija, kar pomeni, da je imel kar nekaj srečanj z zvezdniki iz lige NBA. Priznava, da so Američani na trenutke skušali uveljavljati svoj zvezdniški status in mu namenili tudi kakšno glasno kritiko. A ni jim ostal dolžan. ''Amerika gor ali dol. Na igrišču so to le igralci, jaz pa sodnik. Podobno je na vseh tekmah. Če se malo pošalim, bi dejal, da morajo tudi oni plesati tako, kot jaz piskam. Ni bilo večjih težav. Ob njihovih reakcijah smo jih hitro opomnili, tako da so se po prvih pripombah lepše obnašali,'' pravi Pukl, za mnoge prva slovenska piščalka, a še zdaleč ne edina na mednarodnem parketu. ''Slovenski sodniki smo v zadnjih letih dokazali, da kljub majhnosti spadamo v vrh evropskega sojenja. V evroligi sodi kar šest slovenskih sodnikov. Matej Boltauzer in Damir Javor delita pravico na evropskih prvenstvih, v ozadju pa je še kopica nadarjenih sodnikov,'' še dodaja Pukl.