Še niste slišali za evropske igre? Niste prvi.

Azerbajdžan. Nekateri ga poznajo kot nekdanji del Sovjetske zveze, ki leži ob Kaspijskem morju in ni v dobrih odnosih s sosedo Armenijo, drugi po nahajališčih nafte in zemeljskega plina, ki v času kratke državne samostojnosti (od leta 1991) polnijo seznam novopečenih milijonarjev in še povečujejo razliko med bogatimi in revnimi.

Nogometni zanesenjaki ime vedno bolj prepoznavne južnokavkaške države pogosto videvajo na dresih Atletica iz Madrida, ki ga nosi tudi slovenski vratar Jan Oblak, ljubitelji Evrovizije se še spominjajo bleščeče prireditve v razkošni Kristalni palači, ki jo je Baku gostil leta 2012, (avan)turisti so očarani nad naravnimi lepotami. Kdor si še ni ustvaril vtisa, mu ga bo lahko čez sto dni približal športni veledogodek. Tako velikega Azerbajdžan z glavnim mestom Bakujem, ki šteje približno dva milijona duš, še ni gostil.

Prestolnica Azerbajdžana ponuja tri obraze. Staro mestno jedro Ičeri Šeher spada v svetovno dediščino Unesca, novi del mesta slovi po drznih arhitekturnih rešitvah, ki se jih ne bi sramoval niti Dubaj, na obdobje pod sovjetsko vladavino pa še vedno opozarjajo tipične zgradbe, ki so jih gradili v času nekdanje največje države na svetu. Takrat je bil Azerbajdžan le ena izmed sovjetskih republik, čez sto dni pa bo športno središče Evrope.

Še niste slišali za evropske igre? Niste prvi. Letos bodo prirejene prvič, naslednjič šele čez štiri leta, tako da si še utirajo pot v srca športnih ljubiteljev. Predstavljale naj bi pomanjšano in nekoliko spremenjeno enačico poletnih olimpijskih iger, namenjene pa so le državam stare celine. Poudarek ni na ekipnih športih. Med 29 panogami jih je le pet takšnih, ki ne spadajo med olimpijske športe.

Nogometni štadion izžareva bogastvo dežele ognja

Zato bo tekmovanje polno adrenalina in lova na rekorde, saj bodo v številnih športih lovili olimpijske norme za Rio de Janeiro (2016). Športne igre bodo dobrodošla in neprecenljiva izkušnja za vsakega nastopajočega, iz Slovenije se bo iger udeležilo okrog 80 športnikov oziroma športnic, vodja reprezentance pa bo nekdanji gimnastični as Aljaž Pegan.

Format tekmovanja močno spominja na olimpijske igre. Športni festival se bo začel v Bakuju natanko čez sto dni. Trajal bo od 12. do 28. junija, otvoritev in zaključna prireditev pa bosta potekali na Nacionalnem štadionu v Bakuju. Je prekrasen ter izžareva bogastvo dežele ognja, kjer so sanje dovoljene mnogim. Ima premično streho, je razkošen in sprejme 68 tisoč gledalcev. Po obliki spominja na tistega v Münchnu, kjer kraljuje Bayern, leta 2020 pa bo gostil tudi četrtfinalno tekmo evropskega prvenstva, ki bo potekalo po vsej Evropi.

Moderen pa ni le štadion, ampak tudi drugi objekti, tudi številne dvorane, ki naj bi okrog 6 tisoč športnikom iz vseh evropskih držav, med njimi bo tudi Kosovo, ponudile vse, kar je potrebno za vrhunski dogodek.

Slovenci ne bodo zastopani v vseh panogah

O tem, kaj velja pričakovati na prvih evropskih športnih igrah in kakšna bo vloga Slovenije, nam je več zaupal Blaž Perko. Direktor športa v odboru za vrhunski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS) je tesno vpet v nastope slovenskih športnikov na velikih tekmovanjih. Baku 2015 je projekt, ki se ga loteva s polno paro in mu posveča ogromno pozornosti.

Zakaj je sploh prišlo do ustanovitve evropskih iger? Komu naj bi bile najbolj namenjene in kakšne so njene glavne prednosti?

Do ustanovitve je prišlo, ker je Evropa edina celina brez tovrstnega tekmovanja in je bil skozi analizo ocenjen velik potencial za uspešnost takšnega tekmovanja. Namenjene naj bi bile vrhunskim evropskim športnikom. Dobiček, ki naj bi bil ustvarjen, se bo namensko delil med nacionalne olimpijske komiteje za razvoj športa po državah, z igrami se želi tudi dvigniti prepoznavnost evropskega športa.

Evropske igre veljajo v javnosti za sorazmerno neznanko oziroma eksperiment. Kako se nanj pripravlja OKS?

OKS se na igre v Bakuju pripravlja organizacijsko in finančno. Pristop z naše strani bo pri podpori športnikov in spremstva (trenerjev ...) maksimalno profesionalen in resen. V letu 2014 so bile sofinancirane priprave, enako bo v letu 2015, ob drugih aktivnostih, ki bodo izvedene. OKS je sicer k projektu pristopil tudi v smislu priprave na olimpijske igre v Rio de Janeiru (2016), tako z vidika priprave strokovne podpore, sofinanciranja panog, ki imajo vključene kandidate za Rio, kot tudi organizacije samega dela.

Na igrah bo 29 različnih športnih panog, od tega 24 olimpijskih. Bodo vse zastopane s Slovenci?

Ne. Slovenci ne bodo zastopani v vseh panogah. Nastopili bodo le v tistih, kjer bodo izpolnili kriterije za nastop. Zagotovo ne bo slovenskih udeležencev v atletiki, ker je s kriteriji omejen nastop za države, ki nastopajo v II. evropski ligi in nižje. Slovencev ne bo niti v skokih v vodo, sinhronem plavanju, nogometu na mivki, BMX kolesarstvu, sabljanju, odbojki, odbojki na mivki, ritmični gimnastiki, akrobatiki, športni aerobiki in skokih na prožni ponjavi.

Kako je z uvrstitvami oziroma kvalifikacijami na turnir evropskih iger? Kdo postavlja norme?

Uporabljeni bodo oziroma veljajo kriteriji, ki so jih pripravile evropske športne federacije in EOC (Evropski olimpijski odbor, op. p.). OKS ne bo postavil svojih kriterijev za prve igre, ker menimo, da so za večino panog kriteriji kakovostno primerni. Še posebej velja to za športe, ki imajo na evropskih igrah možnost pridobitve kvot za nastop na OI v Riu ali pa ima to tekmovanje rang evropskega prvenstva kot npr. v judu ali pa v plavanju, kjer bo imelo tekmovanje raven mladinskega evropskega prvenstva. Po prvi izvedbi iger bo opravljena analiza in se bo ugotovilo, kako naprej.

Kdaj bo znan končni seznam nastopajočih? Koliko članov naj bi predvidoma štela slovenska odprava v Baku?

Seznam bo znan maja, kvote pa so do zdaj pridobili športniki v naslednjih panogah: boks, športna gimnastika, rokoborba, kajak na mirnih vodah, lokostrelstvo, plavanje, triatlon, kolesarstvo – gorsko in cestno, strelstvo, košarka 3x3. Predvidevamo udeležbo okrog 80 športnikov in 40 do 50 spremljevalcev.

Sodelujejo Slovenci tudi pri organizaciji dogodka v Azerbajdžanu?

V organizacijskem komiteju sta zaposleni dve Slovenki, pri športih pa nimamo natančnih podatkov. Prejeli smo informacijo za kolesarstvo, kjer so Azerbajdžanci iz Slovenije pripeljali tri športne delavce. V organizacijskem komiteju deluje tudi Slovenka, ki je opravila Graduate Excellence Programme, ki je potekal v okviru priprav na igre. V programu so si specializacijo pridobili mladi diplomanti iz vseh evropskih držav in potem dobili službo na enem izmed področij organizacijskega komiteja. Kandidate za program smo morali izbrati in prijaviti nacionalni komiteji.