Nasmeh olimpijske prvakinje Andreje Leški, ki pove več kot tisoč besed

Sportal Andreja Leški je olimpijska prvakinja!

Z nasmehom vse do ušes in v poskočnem koraku je Andreja Leški po osvojenem naslovu olimpijske prvakinje prišla med slovenske predstavnike medijev v dvorani Champ du Mars v neposredni bližini Eifflovega stolpa. Slovenska šampionka je po ulovljenih olimpijskih sanjah le zadihala in po nori osredotočenosti, ki jo je kazala skozi celoten dan, zasijala v slogu olimpijske prvakinje. "Pravljica. To je neverjetno, jaz sem presrečna. Že v dvorani niti nisem vedela, kam se obrniti, kako to proslaviti, razganja me," je v prvem komentarju po osvojenem zlatu dejala simpatična Primorka, ki je sicer poskrbela za novo odličje slovenskega juda, že sedmo za slovenski judo, Slovenija pa se še šestič zapored na olimpijskih igrah veseli odličja po zaslugi tega športa.

Sprejem za junakinjo pred Slovensko hišo v Parizu:

Po uvodnih nekaj besedah so nato za Leškijevo že sledile prve obveznosti, ki jih prinaša naslov olimpijske prvakinje. Najprej tiste slajše, podelitev in nekaj trenutkov s starši, ki so jo spodbujali v Parizu, nato pa ogromno medijskih obveznosti. Po približno uri čakanja se je ustavila tudi pred našim diktafonom, tokrat je imela okrog vratu tudi zlato olimpijske odličje. "Zdaj mi kotičke ust še bolj vleče navzgor kot prej. Težko je opisati vsa čustva, ker tudi pri meni v glavi trenutno poteka prava zmešnjava. Malo grenkega priokusa je le zato, ker je cela dvorana navijala za Clarisse Agbegnenou in so na vrhu pričakovali njo, jaz pa sem imela malce manj podpornikov, ki so bili danes res glasni, še bolj pa srčni," se je smejalo Koprčanki.

Andreja Leški je skozi celoten dan kazala neizmerno mero osredotočenosti. Foto: www.alesfevzer.com

Ves čas je imela jasno začrtan cilj. "Šla sem pokazat to, kar delam že svoje celo življenje in v čemer uživam. To je bilo v mojih mislih. Ne glede na vse obožujem ta šport, želela sem, da se borim, kot da je to trening, na katerem uživam in da pokažem, kaj so moje najboljše vrline. To sem potem tudi izpeljala in se skozi cel ta proces imela odlično. Na začetku je bilo seveda malce tekmovalne treme, potem pa tako kot na vsaki drugi tekmi. Največji dosežek je bil to, da sem utišala dvorano, da sem se spopadla s tem pritiskom. Lahko si rečem samo bravo," je z nasmehom, ob tem ko se je potrepljala po rami, dejala nosilka zlatega odličja.

Polfinale s francosko zvezdnico finale pred finalom

Leškijeva je skozi celoten dan kazala odločen obraz, jasno je bilo, da je pred njo le en cilj. Že za uvod je dopoldan odpihnila 20-letno Gruzijko Eter Askilašvili, nato si je po preobratu z zmago nad Alžirko Amino Belkadi zagotovila mesto  v četrtfinalu. Tam jo je čakala branilka brona iz Tokia Catherine Beauchemin-Pinard, ki jo je na koncu ustavila s končnim prijemom. Da se danes ne misli ustavljati, je slovenska šampionka pokazala v polfinalu, ko je pred večtisočglavo navdušeno množico na njenem domačem prizorišču premagala še francosko zvezdnico Clarisse Agbegnenou, s katero je pred tem izgubila vseh pet dvobojev, francoska zvezdnica pa je pred tremi leti v finalu premagala tudi Tino Trstenjak. "Utišati dvorano je bilo nepozabno, to si bom gotovo zapomnila za vedno. Razlika v vzdušju pred borbo in po njej je bila neopisljiva. S tem sem malce maščevala tudi Tino."

V polfinalu je zaustavila branilko naslova Francozinjo Clarisse Agbegnenou. Foto: www.alesfevzer.com

"Tudi pred polfinalom nisem niti za trenutek podvomila, šla sem z miselnostjo, da nimam česa izgubiti. Vedela sem, da bo to za njo tudi pritisk, tako da sem tudi s tem sama sebe spodbujala in tolažila. Mislim pa, da sem jo res dominirala v tej borbi, tisti met pa je bil samo še češnja na torti, osemdeset odstotkov sem bila še pred ogledom videa prepričana, da mi je uspel ta met, sem pa bila vesela, da je bilo potem samo še nekaj sekund," se je proti polfinalu obrnila Leškijeva. 

Nasprotnica v finalu veliko presenečenje

Tudi v finalu je nato Leškijeva pokazala svojo trdnost in še tretjič v dnevu slavila po zaostanku. Mehičanki Prisci Alcaraz, s katero je pred tem en dvoboj izgubila, je namreč najprej uspel vazari, a je Slovenka nato svoje opravila z desetsekundnim prijemom na tleh za zmagoviti ipon. Slavje se je nato lahko začelo, Leškijeva pa je s širokim nasmehom obsedela na tatamiju. "Bilo je kar težko. Vedela sem, da imam medaljo v žepu, zato so mi tudi misli začele bezljati na vse strani. Tudi v pogovorih s trenerjem sem občasno kar malce zaplavala, pa sem mu dejala, dajva še enkrat. Ni bilo enostavno, še posebej zato, ker je bila polfinalna zmaga tako velika," je bila jasna 27-letna članica Judo kluba Bežigrad. 

"Nasprotnica v finalu me je kar malce presenetila, čeprav sem vedela, da je odlična v tehniki. Včasih je še lažje, če zaostajaš, ker greš na vse ali nič, in to sem tudi storila. Je že moralo biti tako. Verjamem, da je bilo za vse danes to zelo intenzivno, vsi boji. Verjamem, da je bilo moji mami danes kar slabo od stresa (smeh, op. p.). Verjamem, da je to zelo težko gledati. Sama sem ostala zbrana in potem sem se s fokusom vrnila nazaj," je še dejala. Kdaj pa ji je bilo danes najtežje? "Dejansko nisem imela težkega trenutka, kar plavala sem skozi celoten dan. Psihološko najtežje je, ko vodiš, pa moraš do konca zdržati brez zmage. Vsa moja podpora, ki je tukaj, vsake toliko sem pogledala na telefon, ker sem vmes še urejala karte za moje starše. Olimpijske igre so eno samo veselje," nasmeh ni izginil z ust Leškijeve, ki je sicer poskrbela za prvo zlato odličje za slovenski judo, katerega tekmovalec ni bil "skovan" s strani Marjana Fabjana in kluba Sankaku.

Nepopisljivo veselje olimpijske prvakinje. Foto: www.alesfevzer.com

Primorka trenira pod vodstvom trenerja Luke Kuralta. "Pred vsako borbo, ko se je začela dvigovati nervoza, sem čutila njegovo mirnost in njegovo roko na svojem hrbtu. Znal me je umiriti takrat, ko sem to najbolj potrebovala. Svoje delo je opravil brezhibno, za te olimpijske igre sva trenirala res dolgo. Oba sva vedela, kaj je najina naloga, in s skupnimi močmi nama je uspelo," je še povedala Leškijeva. 

Pred tremi leti naknadno ostala brez olimpijske vozovnice

Za slovensko šampionko je sicer dolgo čakanje na olimpijsko vstopnico. Novopečena olimpijska prvakinja si je izborila že mesto na olimpijskih igrah v Tokiu, a je nato zaradi možnosti nastopa le ene tekmovalke po internem boju s Tino Trstenjak ostala brez možnosti nastopa v japonski prestolnici. Tri leta kasneje je priborjeno priložnost zagrabila z obema rokama in prišla do olimpijskega prestola. "To obdobje treh let je bilo zelo intenzivno, zdaj na vse skupaj gledam z nasmehom, ta nastop in zmaga predvsem nad Clarisse je bila še dodatek tistemu srebru Tini. Slovenija je še enkrat več dokazala, da je najboljša," je prepričana Primorka.

Andreja Leški je tako v Parizu odprla račun slovenskih medalj, za katere tudi olimpijska prvakinja upa, da se bo do konca iger še izdatno napolnil. "Upam, da bo ta moja medalja tudi motivacija za vse ostale. Ne dvomim, da se zdaj še brez mene veselijo tudi vsi ostali slovenski športniki. Tudi sama jih spodbujam, komaj čakam, da se poveselim z vsemi in da prinesemo domov čim več odličij za Slovenijo," je bila jasna Leškijeva, ki bo v domovini zlato proslavila z najbližjimi v obliki velikega piknika, še pred tem pa jo sladke obveznosti čakajo v Parizu.

Preberite še:

Sportal Andreja Leški olimpijska prvakinja, odbojkarji že v četrtfinalu, polom rokometašic

Sportal Zakaj so judoisti v belem in modrem? Gotovo ne zaradi modnih smernic!

Sportal Andreji Leški odprta pot v četrtfinale, cilj kolajna