Kozmusova renta le utopija

''Tole zlato olimpijsko medaljo nameravam unovčiti,'' je le dan po olimpijskem zmagoslavju na slovesnosti v Pekingu zažugal metalec kladiva Primož Kozmus, ki je na ta način začel svoj boj za dodatne pravice in ugodnosti vrhunskih slovenskih športnikov in trenerjev. Dobre štiri mesece pozneje je brežiški atlet ''udaril'' še drugič. Tokrat precej bolj odločno in celo ultimativno. Svoj govor ob prejetju nagrade za športnika leta 2008 po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije je namreč začinil z novim opozorilom in celo zamrznil svoj tekmovalni status.

Zatrdil je, da se bo v krog za met kladiva vnovič postavil šele tedaj, ko bo urejen primeren status vrhunskega športnika. Pozneje je svojo izjavo obrazložil z zahtevo po rentah tudi po končani karieri. Po prazničnem decembru so se vroče glave sicer nekoliko ohladile, a Kozmus je v številnih intervjujih vseeno vztrajal pri svoji osnovni tezi. Čeprav med športniki ni naletel na množično javno podporo, se je postavil v vlogo borca za pravice, pri čemer pa se je vseskozi porajalo vprašanje, kdo je v tej zgodbi naslovnik. Kozmus je s prstom pokazal predvsem na Olimpijski komite Slovenije, ki naj bi po njegovem mnenju sila zadržano sodeloval pri predlogih zakonodajalcu.

Kocijančič se ne želi zgledovati po Srbiji in Madžarski

Kozmus je s svojim ravnanjem vsekakor sprožil splošno razpravo, ki je široko presegla športne okvire, vseeno pa bodo, kot vse kaže, njegove zahteve neuslišane. ''V demokratični družbi ima vsakdo pravico do javne razprave in predlogov. Po naši oceni predlog za uvedbo rent oziroma pokojnine po karieri ni dobil večinske podpore v javni razpravi,'' meni predsednik OKS Janez Kocijančič in dodaja, da po njemu znanih podatkih med več kot 200 članicami mednarodne olimpijske družine rentni sistem poznajo le Madžari in Srbi. ''Težave skušamo reševati na drugačen način. Imamo razvejan in učinkovit sistem, ki skrbi za športnike. Tu gre za štipendije, zaposlovanje v javni upravi, dopolnilno zdravstveno in nezgodno zavarovanje, sklad vrhunskih športnikov … A sistem je treba dopolnjevati. Odbor športnikov pod vodstvom Iztoka Čopa je kot osnovno prioriteto opredelil urejanje problematike športnikov po končani karieri. Izdelanih je bilo kar nekaj predlogov. Temeljni pa je določitev in financiranje prehodnega obdobja, v katerem se športnik dodatno izobražuje ali pa išče zaposlitev,'' je še dodal Kocijančič, ki si želi, da bi športniki s svojimi teoretičnimi in praktičnimi znanji pomagali predvsem novim rodovom in tako skrbeli za kontinuiteto.

Odslej tudi medresorska vladna skupina?

Pri krovni olimpijski organizaciji so se z vročim vprašanjem ureditve statusnega položaja vrhunskih športnikov in trenerjev znova soočali dober teden po novem letu. Odbor za vrhunski šport je opozoril na potrebo po ugotoviti dejanskega stanja na tem področju in obenem podal predlog za možne spremembe. Generalni sekretar OKS Tone Jagodic opozarja, da se je na tem področju v zadnjih letih marsikaj izboljšalo, vseeno pa se je zavzel za dodatne zakonodajne spremembe in udejanjanje že obstoječih rešitev. V tem kontekstu je izpostavil predvsem oživitev sistema zagotavljanju preventivnih zdravstvenih pregledov za športnike, ki sta ga OKS in Ministrstvo za zdravje oblikovala leta 2007. V novih predlogih se v komiteju zavzemajo še za dopolnjevanje sistema šolanja in zaposlovanja športnikov, dotaknili pa so se tudi najbolj aktualnega in medijsko najbolj odmevnega vprašanja – statusa športnikov po končani karieri. ''Poiskati moramo možnost, da se najboljšim športnikom in njihovim trenerjem, ki imajo medalje z OI in SP olimpijskih panog, po končani karieri omogoči zaposlitev tudi v športnih organizacijah, '' pravi Jagodic. Na seznamu predlogov se je znašla še ideja o uvedbi pokojninskega zavarovanja vrhunskih športnikov prek posebnega sklada, v katerem bi s svojimi prihodki aktivno sodelovali tudi športniki z namenom lastne socialne varnosti, država pa bi tu pomagala z olajšavami. Poleg tega pri OKS ocenjujejo, da bi bilo smiselno oblikovati medresorsko vladno skupino, v kateri bi sodelovali tudi predstavniki športnikov in civilne športne sfere.

Politika majhnih korakov

Predloge Odbora za vrhunski šport in stališče predsednika Kocijančiča do zahtevane rente je podprl tudi Izvršni odbor OKS. Člani slednjega so enotni pri oceni, da se je OKS nezasluženo znašel v vlogi dežurnega krivca. Prepričani so, da obstoječi sistem športnikom nudi močno oporo, vseeno pa bi bilo modro nadaljevati s politiko majhnih korakov pri zagotavljanju sredstev in privilegijev. ''Najbogatejši športniki so že prilezli do milijardnih zneskov. Še celo nekateri naši športniki so si v ZDA izborili bogate pogodbe, ki jim prinašajo milijone. Tega standarda pri nas pač nismo sposobni doseči. Če je kakšen športnik prepričan, da lahko zgradimo bazen, v katerem bo voda za vse enako globoka, živi v iluziji. Jasno, svojo ceno lahko vselej preveri tudi na trgu. Če bo svoj uspeh unovčil, si denar zasluži. Po drugi strani pa je jasno, da je OKS po svoji definiciji na strani športnikov. Zato se ne bomo izognili nadaljnjemu dialogu z državo. Sistem je treba vseskozi izboljševati in dopolnjevati. Predvsem pa moramo za začetek izdelati brošuro, v kateri bo jasno razvidno, kaj vse je omogočeno športnikom. Mnogi tega ne vedo,'' je na seji IO OKS dejal Kocijančič, ki se je o vprašanju sistemske ureditve statusa nedavno posvetoval tudi s predsednikoma vlade in države ter resornim ministrom Igorjem Lukšičem.

Čop: Napredek je očiten

Kako pa na nesoglasja in javno soočanje nasprotujočih si mnenj med predsednikom olimpijske družine in Kozmusom gleda dolgoletni borec za boljši status športnikov Iztok Čop? ''Menim, da je v javni razpravi marsikaj izvzeto iz konteksta. Osebno na vse skupaj gledam kot na opozorilo,'' odgovarja najboljši slovenski veslač, ki kot prvi mož komisije športnikov in član IO OKS aktivno sodeluje pri pobudah.

''Dejstvo je, da sistem še ne deluje tako, kot bi si vsi želeli. A marsikaj se je spremenilo. Predvsem komisija športnikov je korak v pravo smer. Naposled smo vendarle dobili hierarhijo, ki smo jo potrebovali. Še pred leti sem lahko na težave opozarjal le prek medijev. S komisijo pa smo dobili inštrument vpliva. Komisija mora zbirati predloge in pobude ter jih posredovati višjim organom, '' je še dodal Čop.