Ko se srečata David in Goljat

Slovenija je v olimpijski skupini, v kateri ji družbo delajo same hokejske velesile, seveda najnižje uvrščena reprezentanca na svetovni lestvici. Varovanci Matjaža Kopitarja zasedajo 17. mesto, njihovi prvi nasprotniki v Sočiju Rusi so tretji, Američani šesti, Slovaki pa osmi.

Mednarodna hokejska organizacija (IIHF), ki konec vsakega leta pripravi letno poročilo za preteklo sezono, je tudi konec lanskega leta objavila zanimive podatke, ki se nanašajo na sezono 2012/2013. Hokejske zveze posameznih držav morajo vsako leto poslati informacije o številu registriranih hokejistov, številu članov, mladincev, hokejistk, številu razpoložljivih dvoran.

Tako je imela Slovenija po podatkih IIHF v pretekli sezoni registriranih 148 članskih hokejistov, v novem poročilu bo ta številka nekoliko višja, saj so se pred sezono v tekmovalni pogon vrnili še člani v Celju in na Bledu. Slovaška številka se je ustavila pri 2.025 (imajo še 6.754 mladincev), Rusi so registrirali le 2.833 oklepnikov (imajo 63.156 mladincev), Američani pa daleč največ, kar 137.766 hokejistov, ki jim družbo dela še 306.813 mladincev.

Glede na to, da je številka registriranih ruskih hokejistov, ki delujejo v članskih vodah, v primerjavi z drugimi velesilami zelo nizka, smo na Hokejsko zvezo Rusije naslovili vprašanje o registraciji članov, a odgovora pred objavo prispevka še nismo dobili.

Na slovenskega člana 12 pokritih hokejskih igrišč v ZDA

Slovenija po pričakovanju "zaostaja" tudi po številu pokritih hokejskih dvoran. Imamo jih le sedem, tri na Gorenjskem (Jesenice, Kranj, Bled), dve v osrednji Sloveniji (Dvorana Tivoli, Zalog) in dve na Štajerskem (Maribor, Celje). Slovaki se lahko pohvalijo s številko 60, Rusi jih imajo 55-krat več od nas, v Združenih državah Amerike jih naštejejo kar 1.898. Če se malce pošalimo, bi imel v ZDA vsak slovenski članski hokejist več kot 12 pokritih hokejskih igrišč le zase.

Ko beseda nanese na zunanja hokejska igrišča, je v razpredelnici pri Sloveniji številka 0, pri gostiteljih OI pa več kot 2.000. Kot pravi statistika IIHF, imajo več zunanjih hokejskih igrišč le v zibelki tega moštvenega športa, v Kanadi.

"Underdog" proti stoletju izkušenj

In če bo to krstni nastop slovenske hokejske reprezentance na največjem tekmovanju, imajo naši nasprotniki z olimpijskimi igrami več desetletij izkušenj. Slovaška je po razdružitvi od Češkoslovaške največji uspeh na olimpijskih igrah, na katerih je zaigrala petkrat, dosegla leta 2010, ko je v Vancouvru prišla do četrtega mesta.

Rusi so v preteklosti največje uspehe na olimpijskih igrah izkusili pod zastavo Sovjetske zveze, ki je med letoma 1956 in 1988 serijsko premagovala olimpijske nasprotnike in si v tem obdobju priborila sedem zlatih, eno srebrno in eno bronasto medaljo. Leta 1992 so v Albertvillu nastopili še pod zastavo Skupnosti neodvisnih držav in zadnjič okusili slast olimpijskega zlata. Od leta 1994, odkar jih na olimpijskih igrah "spremlja" ruska zastava, so v petih poskusih prišli do srebra in brona. Na domačem terenu so zahteve višje. Želja in zahteva Rusov sta zlato.

Naši zadnji nasprotniki v skupinskem delu Američani na tekmovanju petih krogov sodelujejo od leta 1920, ko so v belgijskem Antwerpu v finalu premoč priznali Winnipeg Falcons, ki so zastopali barve Kanade. Na olimpijskih igrah so nastopili 20-krat, največja uspeha – naslova olimpijskih prvakov – pa segata v leti 1960 oziroma 1980. Ob dveh zlatih medaljah so zbrali še osem srebrnih in eno bronasto odličje. Tudi njihov cilj v Sočiju je zlato, ki so jim ga pred štirimi leti v podaljšku speljali Kanadčani.

Ni kaj, Slovenija bo v Sočiju res "underdog" oziroma izzivalec, kot je dejal selektor Matjaž Kopitar. A če bodo fantje dali vse od sebe in bodo z glavo pri stvari, tudi mi, tako kot mož s slovensko taktirko, upamo in verjamemo, da naš David kateremu izmed Goljatov lahko odščipne kakšno točko.