"Ko obležiš, je tako, kot bi te nekdo lovil z mesarskim nožem" (video)

V Sloveniji hitrostno drsanje, ki že na prvi pogled deluje kot izjemno eksploziven in dokaj nevaren šport, gojijo le v Celju, natančneje v Drsalnem klubu Celje, kjer so o uvajanju treningov hitrostnega drsanja začeli razmišljati že pred 14 leti.

Po besedah Vikija Krofliča, podpredsednika Drsalnega kluba Celje, se je to zgodilo takrat, ko so nekateri izmed njihovih umetnostnih drsalcev dosegli točko, ko preprosto niso več zmogli napredovati. "Spopadali so se z različnimi težavami, tudi s puberteto in poškodbami, nekateri niso več zmogli skokov, vemo pa, da ko drsalec tega ne zmore, v umetnostnem drsanju nima kaj početi. Ker pa so bili vajeni trenirati in ker jim je brez treningov nekaj preprosto manjkalo, se nam je porodila ideja o uvedbi hitrostnega drsanja, kjer skokov ni," je ozadje nastanka podskupine za hitrostno drsanje v Drsalnem klubu Celje opisal podpredsednik kluba in član Zveze drsalnih športov Slovenije ter predsednik strokovnega sveta za hitrostno drsanje pri omenjeni zvezi Viki Kroflič.

Hitrostno drsajo le v Celju "Žal smo edini klub v Sloveniji, ki goji hitrostno drsanje, čeprav smo imeli ekipo tudi v ljubljanskem Zalogu, vendar se zaradi financ ni izšlo. Hitrostno drsanje je drag šport, starši težko zmorejo finančno breme," ugotavlja Kroflič, ki se zaveda klavrnosti realnega stanja. "Klubi so prvenstveno bolj naklonjeni hokeju in umetnostnemu drsanju, hitrostno drsanje pa v Sloveniji še vedno velja za eksotični šport."

"Mednarodna drsalna zveza (ISU) nam sicer namenja nekaj sredstev, ampak gre res za minimalno vsoto, ki jo v klubu porabimo večinoma za udeležbo na tekmovanjih. Je pa dejstvo, da boljši ko si, več denarja dobiš od ISU," pojasni logiko delitve denarne pogače Kroflič, ki Zvezi drsalnih športov Slovenije sicer priznava posluh za hitrostno drsanje, a dejstvo je, da je njihova finančna podpora skromna, tako kot je skromen tudi njihov proračun. "Zavedati se moramo, da je hitrostno drsanje le nujni stranski produkt," ocenjuje sogovornik in doda, da je dodelitev sredstev odvisna od števila tekmovalcev in rezultatov.

V Celju je trenutno 14 aktivnih članov, ki se udeležujejo tudi pokalnih tekmovanj v bližini Slovenije. Pri nas se lahko dokažejo na državnem prvenstvu v hitrostnem drsanju in tekmovanju Alpe Adria oziroma Balkan game, za katerega organizatorji upajo, da bo privabil tudi tekmovalce iz držav nekdanje Jugoslavije.

Fizična moč in taktika sta ključni Hitrostno drsanje na kratke proge temelji na fizični moči in taktiki. "Gre za dokaj nevaren šport, v katerem tekmovalci dosegajo visoke hitrosti, tudi do 40 ali 50 kilometrov na uro. Padci so dokaj pogosti in niso nedolžni. Če se zgodi padec v ovinku oziroma v radiusu, je zaradi velike inercije padec dokaj hud. Zato mora biti rob ledu obložen s posebnimi blazinami, ki so precejšen finančni zalogaj. Naša dvorana je edina v Sloveniji, ki je opremljena s takšnimi blazinami, za nakup novih smo se prijavili na razpis pri Fundaciji na šport," pojasni sogovornik.

Oprema, ki lahko prepreči tudi najhujše Nakup opreme za hitrostno drsanje je precejšen finančni zalogaj. Drsalke sicer kupuje klub, stanejo pa od 400 do 1000 evrov. "Boljši ko si, boljše drsalke potrebuješ. Tistim najboljšim jih izdelajo po meri. Večina jih zato, da je občutek bolj pristen, obuje na boso nogo. Klina lahko ostane dlje časa, čevelj pa je treba menjati," pravi Kroflič.

Poleg drsalk tekmovalci potrebujejo posebno zaščitno obleko iz kevlarja, posebnega materiala, ki lahko zadrži tudi puškino kroglo. "Ko se znajdeš na tleh in tekmovalec za teboj z vso silo trči vate, je to približno tako, kot bi nekdo z mesarskim nožem hodil za teboj," se slikovito izrazi sogovornik. Tekmovalci potrebujejo še posebne rokavice iz usnja ali kevlarja in zaščitni ovratnik, ki zaščiti glavne vratne arterije.

Perspektiva? V podskupini za hitrostno drsanje se bodo trudili, da dejavnost ne bo zamrla, a kot kaže, boj ne bo preprost. V svoje vrste se trudijo privabiti predvsem najmlajše, ki jim osnove hitrostnega drsanja predstavljajo na vseh tečajih umetnostnega drsanja, in pa nekdanje hokejiste. Če med zadnjimi ni zanimanja, pa je toliko večje pri otrocih, a kot pravi Kroflič, zaradi plačevanja članarine in težav s transportom otrok na trening kaj hitro prihaja do osipa.

Težave so tudi z iskanjem prostih terminov za trening, saj si v Celju ledeno ploskev delijo še z umetnostnimi drsalci in hokejisti in tako trenirajo tudi ob precej neugodnih urah, kot je ob 6. uri zjutraj ali 23. uri zvečer.

Za rekreacijo to verjetno zadostuje, za vrhunske rezultate pa to vsekakor ne bo dovolj.