Zakaj se je poslovil Marko Šuler?

"Odločitev je padla že več kot pred pol leta. V zadnjem času je bilo veliko špekulacij, ugibanj in vprašanj. To odločitev sem nameraval sporočiti že prej, a ker je treba o takšnih odločitvah temeljito premisliti, sem si raje vzel nekaj časa. Lani sem imel veliko težav s poškodbami, v 15 letih nogometne kariere se je nabralo marsikaj, tako sem se odločil tudi zaradi družine. Prav je, da sem pošten do sebe in drugih ljudi. Če nisem stoodstotno pri stvari, potem je bolje, da mesto prepustim drugim. Igranje v reprezentanci mi je bilo v čast, a zdaj se bom posvetil le Mariboru, s katerim imam visoke cilje. Motiva za igranje v vijoličastem dresu ne manjka," je odločitev izčrpno razložil Marko Šuler, ko smo ga poklicali, da nam pojasni, zakaj se je, star 31 let, odločil, da ne bo več nosil reprezentančnega dresa.

Tega je oblekel na 39 tekmah, v njem trikrat zatresel nasprotnikovo mrežo in ga nosil od leta 2008. Takrat je marca debitiral na prijateljski tekmi na Madžarskem, bil vmes nezamenljiv član ožje obrambe takratnega selektorja Matjaža Keka in s Slovenijo nastopil tudi na svetovnem prvenstvu 2010. Tam je na vseh treh tekmah igral od prve do zadnje minute.

Nikomur ne zameri

Nazadnje je bil v izbrani vrsti ob debiju zdajšnjega selektorja Srečka Katanca, na prijateljski tekmi februarja lani proti Bosni in Hercegovini v Ljubljani, odigral je en polčas, potem ga ni bilo več zraven. Ker je odločitev z javnostjo delil ravno dan pred tem, ko bo selektor obelodanil seznam reprezentantov, na katere bo računal za septembrsko tekmo proti Estoniji, prvo v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2014, na katerem Šulerja očitno ne bo, se seveda ne moremo znebiti občutka, da se je za odhod v reprezentančni pokoj odločil zato, ker je razočaran nad Katančevo odločitvijo. Sam trdi drugače.

"Ne, to nima zveze s tem. Res je, da se s selektorjem nisem slišal vse od tekme z Bosno in Hercegovino, res je tudi to, da me verjetno ni bilo v njegovih načrtih, a odločitev je povsem moja. Nikomur ne zamerim. Upam, da je tako tudi obratno," je povedal izkušeni branilec.

Wembley in Alžirija

"Bile so nekatere stvari, ki bi bile lahko storjene nekoliko drugače. Z malo več spoštovanja, a to zdaj ni pomembno. To je preteklost, najbolj pomembno je, da sem se odločil, kot sem se. Odločitev se mi zdi pravilna. Zdaj mi ostaja še Maribor, s katerim imam visoke cilje," je dal Šuler vedeti, da nekaj grenkega priokusa v reprezentančni zgodbi vseeno je, a več ni želel povedati.

Za konec se je raje dotaknil prijetnih spominov iz časov, ko je redno igral za Slovenijo. Teh seveda ni bilo malo. "Bilo jih je res ogromno. Prav gotovo nikoli ne bom pozabil tekme proti Angliji na kultnem Wembleyju. Kot tudi ne tekme proti Alžiriji v Južni Afriki, kjer smo dosegli prvo in do zdaj edino zmago Slovenije na svetovnih prvenstvih. To so spomini, ki ostanejo za zmeraj. V reprezentanci sem se počutil res odlično. To je bila moja druga družina, tudi zato odločitev ni bila lahka, a enkrat je vsega konec," je pogovor končal nogometaš, ki ga bomo pomnili predvsem po tem, da je z Boštjanom Cesarjem nekaj let tvoril obrambni zid ekipe, ki je nase opozorila ves svet.